Fanatu ki te fakasologa

Fanatu ki te fakasologa o mataupu

E ‵tau mo tino katoa o faka‵logo ki te faka‵pulaga a koi tuai o oko mai a “kaumatagi” o fakamasinoga a te Atua!

Fakamasinoga a te Atua—E Mata, ko Lava Kae ‵Toe a Faka‵pulaga e Tuku Mai ne Ia?

Fakamasinoga a te Atua—E Mata, ko Lava Kae ‵Toe a Faka‵pulaga e Tuku Mai ne Ia?

E SUKESUKE ne se tino iloilo a te tau o te aso. E lavea ne ia se afā fakamataku e tai pilipili atu ki se koga telā e tokouke a tino i ei. Ona ko tena manavase tonu ki ola o tino, e fai ne ia ‵toe mea e mafai o fai ke fakailoa atu ki a latou a koi tuai o tō talimuli.

I se auala tai ‵pau, ko fakailoa mai nei ne Ieova ki tino i te lalolagi e uiga ki se “kaumatagi” telā e sili atu i te fakamataku i lō so se mea telā e lagona ne tatou i lipoti e uiga ki tau o aso. I te auala fea e fai ei ne ia te mea tenā? Kae e mafai pefea o mautinoa i a tatou me e tuku mai ne ia se avanoaga e lava kae ‵toe ko te mea ke gasue‵sue a tino e ‵tusa mo tena faka‵pulaga? Ke tali aka a fesili konei, ke onoono muamua tatou ki nisi faka‵pulaga kolā ne tuku mai ne Ieova i aso mua.

TE TAIMI NE TUKU MAI EI NE TE ATUA A FAKA‵PULAGA I ASO MUA

I taimi o te Tusi Tapu, e uke a taimi ne fakailoa atu ei ne Ieova a “kaumatagi,” io me ko fakamasinoga ki a latou kolā e se faka‵logo ki ana fakatonuga. (Faata. 10:25; Iele. 30:23) I taimi takitasi, ne fakailoa faka‵lei atu ne ia ki tino kolā ne pokotia kae ne fakatonu atu ki a latou ke fai a ‵fuliga kolā e fetaui ‵lei mo tena loto. (2 Tupu 17:12-15; Nee. 9:29, 30) Ke fesoasoani atu ki tino ke fai ne latou a ‵fuliga, ne fakaaoga faeloa ne ia ana tavini fakamaoni i te lalolagi ke faka‵pula atu ne ana fakamasinoga kae fakailoa atu ki a latou ke gasue‵sue fakavave.—Amo. 3:7.

A Noa se tokotasi telā ne aofia i ana tavini fakamaoni kolā ne fakaaoga ne ia. Mō se fia o tausaga, ne faka‵pula atu ne Noa ki tino amio ma‵sei kae sauā e aunoa mo te mataku e uiga ki tena aso telā ka oko mai e auala i te Lolo. (Kene. 6:9-13, 17) Ne fai atu foki ne tou tagata ki a latou a mea ne ‵tau o fai ne latou ko te mea ke ‵sao ei latou—tela la, ne taku tou tagata e pelā me se “tino talai o te amiotonu.”—2 Pe. 2:5.

Faitalia a taumafaiga a Noa, ne seki fia ‵saga atu a tino ki te fekau a te Atua mai mua o oko mai te Lolo. Ne fakaasi atu ne latou a te sē lava o te fakatuanaki. Ona ko te mea tenā, ne ‵mate latou i te taimi ne poko ei te Lolo “kae ave kea‵tea ei a latou katoa.” (Mata. 24:39; Epe. 11:7) I te taimi ko pili mai ei te lotou fakaseaiga, ne seki mafai o fai atu latou ki te Atua me seki ai se faka‵pulaga ne fakailoa atu ki a latou.

I nisi taimi, ne fakailoa atu foki ne Ieova ki tino taki tokotasi i se taimi toetoe a koi tuai o oko atu “kaumatagi” o ana fakamasinoga. E se gata i ei, ne fakamautinoa aka ne ia me i tino kolā ne pokotia ne maua eiloa ne latou se avanoaga ke gasue‵sue. E pelā me se fakaakoakoga, a koi tuai o fakaoko atu ne ia a Mala e Sefulu ki Aikupito, ne fai ne ia se faka‵pulaga. E pelā me se mea e tasi, ne uga atu ne Ieova a Mose mo Alona ke fakailoa atu ki te Falao mo ana tavini e uiga ki te mala i te fitu, se vaiua fatu. Faitalia me ka oko atu te vaiua fatu i te suā aso, e mata, ne lava kae ‵toe a te taimi ne fakaavanoa atu ne te Atua ko te mea ke ‵sala ne tino a koga ke faka‵lafi latou ko te mea ke ‵sao i te vaiua fatu? E fai mai te lipoti a te Tusi Tapu: “A tavini a te Falao kolā ne ma‵taku ki pati a Ieova ne aumai fakavave olotou tavini mo olotou lafu manu ki loto i fale, kae ko tino kolā ne seki ma‵taku ki pati a Ieova ne tiaki atu eiloa olotou tavini mo olotou lafu manu i te vao.” (Eso. 9:18-21) E manino ‵lei, me ne lava te taimi ne tuku atu ei ne Ieova a faka‵pulaga, ko te mea ko tino kolā ne gasue‵sue fakavave ne ‵sao atu i ikuga ma‵sei o te mala tenā.

A koi tuai o oko atu a mala e sefulu, kae ne fakailoa muamua atu ki te Falao mo ana tavini. Kae ne ‵teke atu latou mo te va‵lea ki te faka‵pulaga tenā. (Eso. 4:22, 23) Ona ko te mea tenā, ne lavea atu ei ne latou a olotou tama tāgata toekimua e ‵mate. Ko oko eiloa i te lotou logo‵mae! (Eso. 11:4-10; 12:29) E mata, ne mafai ne latou o faka‵logo ki te faka‵pulaga a koi tuai o tō talimuli? Ao! Ne fakailoa atu faeloa ne Mose ki te kau Isalaelu e uiga ki mala e sefulu kae ne fakatonu atu ki a latou e uiga ki te auala ke faka‵sao olotou kāiga. (Eso. 12:21-28) E tokofia a tino ne ‵saga ki te faka‵pulaga? E ‵tusa mo nisi iloiloga, e tolu miliona io me silia atu a tino e aofia i ei a tino Isalaelu, kae “e tokouke foki a tino valevale” kolā e se ne tino Isalaelu, e aofia i ei a tino Aikupito kolā ne ‵sao foki i te fakamasinoga a te Atua kae ne tiakina ne latou a Aikupito.—Eso. 12:38; fml.

E pelā mo fakaakoakoga konei ne fakaasi mai, e fakamautinoa faeloa ne Ieova me e maua ne tino a te avanoaga i te taimi tonu ke faka‵logo ki ana faka‵pulaga. (Teu. 32:4) Se a te pogai tonu ne fai ei ne te Atua ana faka‵pulaga? Ne fakamatala mai ne te apositolo ko Petelu me e “se manako a [Ieova] ke fakaseai se tino e tokotasi kae e manako ke sala‵mo a tino katoa.” (2 Pe. 3:9) Ao, a te Atua e atafai ki tino. E manako a ia ko latou ke sala‵mo kae ke gasue‵sue o fai a ‵fuliga e ‵tusa mo tena fakatonuga a koi tuai o oko mai a tena fakamasinoga.—Isa. 48:17, 18; Loma 2:4.

‵SAGA ATU KI FAKA‵PULAGA A TE ATUA I ASO NEI

I aso nei, e ‵tau mo tino katoa o ‵saga fakavave atu ki se faka‵pulaga tāua telā ko oti ne fakasalalau atu ki te lalolagi kātoa. I tena nofoga i te lalolagi, ne fakailoa mai ne Iesu me i te olaga tenei ka fakaseai atu fakamuli i te “fakalavelave lasi.” (Mata. 24:21) E uiga ki te fakamasinoga tenā i aso mai mua, ne tuku mai ne ia se valoaga telā e fakamatala manino mai i ei a mea kolā e fakamoe‵moe ana soko ke lavea kae fakafesagai mo latou māfai ko pili mai te taimi tenā. Tela la, ne faka‵mafa mai ne Iesu a mea tāua i te lalolagi kātoa kolā e lavea ne tatou me ko ‵tupu i aso nei.—Mata. 24:3-12; Luka 21:10-13.

E ‵tusa mo te valoaga tenā, ko fakamalosi mai nei a Ieova ki a tatou katoa ke faka‵logo ki Tena pulega alofa. E manako a ia ko tino faka‵logo katoa ke maua ne latou se olaga tai ‵lei i te taimi nei e penā foki mo fakamanuiaga i aso mai mua i tena lalolagi fou kae amiotonu. (2 Pe. 3:13) Ke fakamalosi aka te fakatuanaki i ana folafolaga, ko oti ne tuku mai ne Ieova se fekau faka‵sao ola—te “tala ‵lei o te Malo,” telā ne ‵valo mai ne Iesu me ka “talai atu ki te lalolagi kātoa mo fai se molimau ki atufenua katoa.” (Mata. 24:14) Ko oti ne fakatoka ne te Atua ana tino tapuaki ‵tonu ke fakasalalau atu a te “molimau,” io me talai atu te fekau tenei mai te Atua, ki se 240 atufenua. E manako a Ieova ke faka‵logo a tino e tokouke ki te faka‵pulaga tenā kae ke ‵sao atu latou i te “kaumatagi” o ana fakamasinoga amio‵tonu telā ko pili o oko mai.—Sefa. 1:14, 15; 2:2, 3.

A ko te manatu tāua e se ko te auala e tuku mai ei ne Ieova a taimi e lava kae ‵toe ko tino ke ‵saga atu ki ana faka‵pulaga io me ikai. E fakaasi mai i fakamaoniga konei me e tuku mai faeloa ne ia a faka‵pulaga. Kae tenei lā te fesili tāua: E mata, ka faka‵logo a tino ki faka‵pulaga a te Atua manū koi maua se avanoaga? Ke na tumau tatou i te fai pelā me ne avefekau a te Atua i te fesoasoani atu ki tino e tokouke māfai e ma‵nako ke ‵sao atu latou i te gataga o te olaga tenei.