Fanatu ki te fakasologa

Fanatu ki te fakasologa o mataupu

E Mafai Eiloa O Talitonu Koe e Uiga ki te Lalolagi Palataiso

E Mafai Eiloa O Talitonu Koe e Uiga ki te Lalolagi Palataiso

E Mafai Eiloa o Talitonu Koe e Uiga ki te Lalolagi Palataiso

KO LEVA ne tali‵tonu te fia miliona o tino me ka tiakina fakamuli ne latou te lalolagi kae olo atu ki te lagi. Ne tali‵tonu a nisi tino me ne seki manako eiloa te Atua ke ‵nofo tumau tatou i te lalolagi nei. Kae sili atu te ‵kese o manatu o nisi tino. Ki a latou, a te lalolagi mo mea faka-te-foitino katoa i ei ne mea ma‵sei katoa​​—ne mea kolā e ‵lave ei te mauaga o manakoga faka-te-agaga mo te fakapilipili atu ki te Atua.

Kāti e se iloa ne tino kolā ne fakamalosi aka ne latou a manatu konā, a pati a te Atua e uiga ki te lalolagi palataiso io me e se fia ‵saga atu fua latou ki ei. I aso nei, e se fia ‵saga atu a tino e tokouke o sukesuke ki mea kolā ne fakamalosi atu ne te Atua ke tusi ki lalo ne tāgata e uiga ki te mataupu tenei i tena Muna, ko te Tusi Tapu. (2 Timoteo 3:​16, 17) Kae e mata, e sē se faiga poto ke tali‵tonu ki te Muna a te Atua i lō te fakaaogā o manatu o tino? (Loma 3:4) E tonu, e tāua ‵ki ke fai penā, me e fakailoa mai i te Tusi Tapu me e isi se tino masei kae sē matea telā e faka‵kivi ne ia a mata o tino i te feitu faka-te-agaga kae nei la ko “fakaloiloi ne ia te lalolagi kātoa.”​—Fakaasiga 12:9; 2 Kolinito 4:4.

Kaia ko ‵Numi Valevale ei a Tino?

A te sē fetaui o manatu e uiga ki te agaga o te tino telā e se mafai o mate ne fai ei ke ‵numi valevale a tino i te fuafuaga a te Atua mō te lalolagi. E tali‵tonu a tino e tokouke me e maua ne tatou se agaga telā e se mafai o tamate​​—se mea telā e fano keatea mai te foitino kae tumau i te ola māfai ko mate te tino. E tali‵tonu a nisi tino me ne ola te agaga tenā mai mua o faite a te tino. E ‵tusa mo te fakamatalaga i te tusi e tasi, ne talitonu te faiakoga Eleni ko Palato me i te agaga o te tino “e ‵loka i loto i tena foitino e pelā me se fakasalaga mō agasala ne fai ne ia i te taimi ne nofo atu ei i te lagi.” E penā foki a pati a te faifeau mua ko Origen, me “ne agasala a agaga [i te lagi] a koi tuai o tuku fakatasi mo se foitino” kae ne “‵loka aka [i loto i te foitino tenā i te lalolagi] e pelā me se fakasalaga mō olotou agasala.” Kae e tali‵tonu te fia miliona o tino me i te lalolagi se koga telā e tofotofo aka ei a tino i te lotou auala ki te lagi.

E isi foki ne nisi manatu kese‵kese e uiga ki mea e ‵tupu ki te agaga māfai ko mate se tino. E ‵tusa mo te tusi ko te History of Western Philosophy, ne fakamalosi aka ne te kau Aikupito te manatu me “e olo atu a agaga o tino ‵mate ki te lalolagi i te laukele.” Ne kinau fakamuli mai a nisi faiakoga me e se olo atu a agaga o tino ‵mate ki se koga pouli i te lalolagi i lalo o te laukele kae e olo ‵tonu atu eiloa ki se koga o agaga telā e maluga atu. Ne fakaasi mai foki me ne talitonu a Sokalate me kafai e mate se tino, a tena agaga e “fanatu eiloa ki se koga sē matea . . . kae ka ‵nofo fakatasi eiloa mo atua i konā.”

Se a te Mea e Fakaasi Mai i te Tusi Tapu?

E seai eiloa se koga i te Muna fakaosofia a te Atua, ko te Tusi Tapu, e fai mai i ei me e isi se agaga telā e se mafai o tamate i loto i tino. Ke faitau ki te tala i te Kenese 2:7. E fai mai, penei: “Ne puke aka ne te Aliki te Atua ne mu one mai i te laukele, kae faite ne ia ki ei te tagata; ne manava atu a ia ki ona pu isu, telā, ola ei te tagata.” E manino ‵lei a te mea tenei. I te taimi ne faite ei ne te Atua te tagata muamua, ko Atamu, ne seki tuku atu ne Ia se vaegā mea sē matea ki loto i a ia. Ne seki fai penā, me e fai mai te Tusi Tapu “me ne ola ei te tagata.” E se aofia i te tagata se agaga telā e se mafai o tamate. Ko ia eiloa ko te tagata ola.

I te faitega o te lalolagi mo te kāiga o tino, ne seki manako eiloa a Ieova ke ‵mate a tino. Ne fai te fuafuaga a te Atua ke ola ki te se-gata-mai a tino i te lalolagi palataiso. Ne mate fua Atamu ona loa ko tena sē fakalogo ki te tulafono a te Atua. (Kenese 2:​8, 15-​17; 3:​1-6; Isaia 45:18) I te taimi ne mate ei te tagata muamua, e mata, ne fanatu a ia ki se koga o agaga? Ikai! Ne foki atu a ia​​—te tino ola ko Atamu​​—ki te pefu telā ne faite mai i ei a ia.​​—Kenese 3:​17-​19.

Ne maua ne tatou katoa te tulaga agasala mo te mate mai ‵tou tupuga, ko Atamu. (Loma 5:​12) A te mate tenei ko te sē ola eiloa, e pelā eiloa mo Atamu. (Salamo 146:​3, 4) A te ‵tonuga loa, i tusi e 66 i te Tusi Tapu kātoa, e seki fakauiga aka eiloa a tugāpati konei: “Telā e se mafai o tamate” io me ko te “se-gata-mai” ki te tugāpati ko te “tino ola.” E ‵kese mai i ei, e fakaasi manino mai ne te Tusi Tapu me i te tino ola​—telā ko te tino eiloa​​—e mafai o mate. E mate eiloa te tino ola.​—Failauga 9:​5, 10; Esekielu 18:4.

E Mata, e Ma‵sei Katoa a Mea Faka-te-Foitino?

Kae e a la te manatu me i mea faka-te-foitino, e aofia i ei te lalolagi, ne mea ma‵sei katoa? Ne maua te kilokiloga tenā ne tino kolā e tali‵tonu ki te akoakoga fakalotu telā ne maua i Pelesia i aso mua ne te tino e igoa ki a Mani. E fai mai The New Encyclopædia Britannica, me ne fakamalosi aka te talitonuga tenei ona ko tulaga fakafanoa‵noa i olaga o tino. Ne talitonu a Mani me i te olaga o te tino “e sē se olaga masani, e faigata, kae matagā ‵ki eiloa.” Ne talitonu foki a ia me i te auala fua e tasi ke saoloto mai te “olaga faigata” tenei ko te agaga o te tino, ke tiakina ne ia te lalolagi, kae ke ola i se koga telā e ola ei a agaga.

E ‵kese mai i ei, e fai mai te Tusi Tapu me ne kilo atu te Atua ki ana “mea katoa ne faite” e aofia i ei te lalolagi mo tino, “fiafia malosi eiloa a ia.” (Kenese 1:​31) I te taimi tenā, ne ‵lei faeloa te fesokotakiga o tino mo te Atua. Ne maua ne Atamu mo Eva se va fealofani mo Ieova, e pelā eiloa mo te tagata ‵lei katoatoa ko Iesu Keliso telā ne maua ne ia se fesokotakiga pili mo tena Tamana faka-te-lagi.​—Mataio 3:​17.

Moi ne seki agasala ‵tou mātua muamua, ko Atamu mo Eva, penei e maua eiloa ne laua se fesokotakiga ‵lei mo Ieova te Atua ki te se-gata-mai i te lalolagi palataiso. Ne kamata te lā olaga i te Palataiso, me ne fai mai te Tusi Tapu, penei: “‵Toki ei ne te Aliki te Atua se fatoaga i Etena, i te feitu ki te saegala, tuku atu ei ne ia a te tagata telā ne faite ne ia ke nofo i ei.” (Kenese 2:8) Ne faite eiloa a Eva i te fatoaga tenā, telā ko te palataiso. Moi ne seki agasala a Atamu mo Eva, penei ne mafai faeloa o ga‵lue fakatasi laua mo lā tama‵liki i te fia‵fia ke oko eiloa ki te taimi ko fai ei te lalolagi kātoa mo fai se palataiso. (Kenese 2:​21; 3:​23, 24) Ne ‵tau o fai te lalolagi Palataiso mo fai te koga ‵nofo o tino ki te se-gata-mai.

Kaia e Olo Atu ei a Nisi Tino ki te Lagi?

Kāti ka fai mai koe, ‘Kae e fai mai te Tusi Tapu me e olo atu a tino ki te lagi’. E tonu. Mai tua o te taimi ne agasala ei a Atamu, ne fuafua ne Ieova ke fakatu aka se Malo faka-te-lagi telā ka fai ei a nisi tino mai te gafa o Atamu “mo malo o faitaulaga e tavini atu ki te ‵tou Atua; kae ka pule latou [ki] te lalolagi” fakatasi mo Iesu Keliso. (Fakaasiga 5:​10; Loma 8:​17) Ne ‵tau o toe‵tu aka latou ki te ola telā e se mafai o tamate i te lagi. A te lotou aofaki mautinoa ko te 144,000, kae ko tino muamua ke aofia i ei ko soko fakamaoni o Iesu i te senitenali muamua.​—Luka 12:32; 1 Kolinito 15:​42-​44; Fakaasiga 14:​1-5.

Kae e se ko te fuafuaga muamua a te Atua ke tiakina ne tino a te lalolagi kae olo atu ki te lagi. A te ‵tonuga loa, i te taimi ne nofo ei a Iesu i te lalolagi nei, ne fai mai a ia: “E seai se tino ko oti ne fanake ki te lagi, kae na ko ia fua e tokotasi telā ne fanaifo mai i ei, ko au tenā ko te Tama a te Tagata.” (Ioane 3:​13) E auala i “te Tama a te Tagata,” ko Iesu Keliso, ne tuku mai ei ne te Atua se togiola telā e mafai ei o maua te ola se-gata-mai ne tino kolā e fakatuanaki ki tena taulaga. (Loma 5:8) Kae ka ‵nofo atu la i fea te fia miliona o tino penā ki te se-gata-mai?

Te Fuafuaga Muamua a te Atua

E tiga eiloa ne fuafua ne te Atua ke olo atu a nisi tino ke pule fakatasi mo Iesu Keliso i te Malo faka-te-lagi, e se fakauiga i ei me i tino ‵lei katoa e olo atu ki te lagi. Ne faite ne Ieova te lalolagi ke fai mo fai te Palataiso kae ke ‵nofo i ei a tino. E se leva nei, kae ka fakataunu ne te Atua te fuafuaga muamua tenā.​—Mataio 6:​9, 10.

Mai lalo i te pulega a Iesu Keliso mo ana pule lagolago i te lagi, ka maua eiloa te filemu mo te fiafia i te lalolagi kātoa. (Salamo 37:​9-​11) Ka toe faka‵tu mai ki te ola a tino ‵mate kolā e masaua ne te Atua kae ka maua ne latou te malosi ‵lei katoatoa. (Galuega 24:15) Mai te lotou fakamaoni ki te Atua, ka maua ne tino faka‵logo te mea telā ne galo i ‵tou mātua muamua​—ko te ola se-gata-mai i te ‵lei katoatoa i luga i se lalolagi palataiso.​—Fakaasiga 21:​3, 4.

E se mafai o takavale a te Atua i te fakataunuga o ana fuafuaga. E auala i tena pelofeta, ko Isaia, ne folafola mai a ia, penei: “Aku muna e pelā mo te kiona mo te vaiua kolā e ‵to mai mai te lagi o fakasūsū te lalolagi. E fakaola ei a lakau kaina kae maua mai foki i ei a fuaga kolā e ‵toki ko maua ei te meakai mai i ei. E penā foki te muna telā e faipati ne au​​—e se mafai o sē fakataunu ne ia a te mea telā ne fakamoemoe au ke fai ne ia; e fai eiloa ne ia a mea kolā ne fai ne au ki ei ke fano o fai.”​​—Isaia 55:​10, 11.

I te tusi o Isaia, e maua ne tatou i ei se ata o te tulaga o te olaga i te lalolagi Palataiso. E seai eiloa se tino i te Palataiso ka fai mai, “i a ia e masaki.” (Isaia 33:24) Ka seai eiloa se fakamataku o manu fe‵kai ki tino. (Isaia 11:​6-9) Ka faite ne tino a fale ‵gali kae ‵toki foki olotou fatoaga kae ka ma‵kona faeloa latou. (Isaia 65:​21-​25) E sili atu i ei, “ka fakagata ne [te Atua] te mate ke se toe ai eiloa! Ka ‵solo ne ia a loimata mai i mata o tino katoa.”​​—Isaia 25:8.

E se leva nei, kae ka ‵nofo atu a tino faka‵logo i fakanofonofoga tafasili i te ‵lei. “Ka fakasaoloto [latou] mai te ‵nofo pologa mo te iku vale, ki te ‵kau fakatasi i te saolotoga ‵malu o te fanau a te Atua.” (Loma 8:​21) Ko tafaga la te gali ke ola i te lalolagi Palataiso telā ko oti ne folafola mai! (Luka 23:43) E mafai eiloa o nofo atu koe i konā māfai e gasuesue nei koe e ‵tusa mo te iloaga tonu i te Tusi Tapu kae fakatuanaki ki a Ieova te Atua mo Iesu Keliso. Kae ko lava a fakamaoniga ke talitonu koe e uiga ki te lalolagi palataiso.

[Ata i te itulau e 5]

Ne faite a Atamu mo Eva ke ola ki te se-gata-mai i te lalolagi palatasio

[Ata i te itulau e 7]

I te lalolagi Palataiso . . .

ka faite ne latou a fale

ka ‵toki ne latou a togāvine

ka fakamanuia latou ne Ieova

[Te Fakamatalaga o Ata i te itulau e 4]

U.S. Fish & Wildlife Service, Washington, D.C./NASA