Fanatu ki te fakasologa

Fanatu ki te fakasologa o mataupu

4 Ne a Mea e ‵Tau o Aofia i ei?

4 Ne a Mea e ‵Tau o Aofia i ei?

‵Talo

4 Ne a Mea e ‵Tau o Aofia i ei?

A TE mea tenei e taku ko te ‵toe ‵talo lauiloa eiloa i ‵talo a Kelisiano katoa. Faitalia me tonu io me se tonu a te mea tenā, a te ‵talo fakaakoako a Iesu​—telā ne taku i nisi taimi ki te ‵Talo a te Aliki io me ko Te Motou Tamana—⁠e se malamalama i ei a te tokoukega o tino. E fia miliona o tino e fai ne latou i aso katoa e pelā me se mea tauloto, kāti i te aso kātoa. Kae ne seki manako a Iesu ke fai a te ‵talo i te auala tenā. E mafai pefea o iloa ne tatou?

Mai mua faeloa o faipati e uiga ki te ‵talo, ne fai mai a Iesu: “Kae kafai e ‵talo koutou, sa fakafoki‵foki atu faeloa a pati.” (Mataio 6:7) E mata, ne tumau a Iesu i te kinau atu ke fakamau ki lalo a pati kolā e ‵tau o tauloto kae fakafoki‵foki faeloa? Ikai e se penā loa! Kae ne akoako ne Iesu tatou ke iloa o ‵talo, kae ne tuku mai ne ia se fakatokaga manino o mea kolā e ‵tau o fakamuamua i te ‵talo. Ke onoono faka‵lei aka tatou ki ana pati. Ne fakamau a te ‵talo tenā i te Mataio 6:9-13.

“Te motou Tamana telā i te lagi: ke tapu tou igoa.”

Ne fakamasaua atu ne Iesu ki ana soko me e ‵tau o fai atu a ‵talo katoa ki tena Tamana, ko Ieova. Kae e mata, e iloa ne koe me kaia e tāua ei a te igoa o te Atua mo te pogai e ‵tau ei o fakamaluga, io me fakatapu?

Mai te kamataga o tala fakasolopito o tino, ko oti eiloa ne fakamaseigina a te igoa tapu o te Atua. Ne taku ne te fili o te Atua, ko Satani, me i a Ieova se Pule loi kae kaimanako, telā e seai sena aiā ke pule atu ki Ana mea ne faite. (Kenese 3:1-6) E tokouke a tino ne ‵kau atu ki a Satani, mai te akoako atu me i te Atua e masei, e amio fakasaua, kae fakaloiloi mai i a Ia ko te Mafuaga. Ko oti ne ‵teke atu foki a nisi tino ki tena igoa, mai te tapalega keatea ne latou a te igoa o Ieova mai te ‵fuliga o te Tusi Tapu kae fakatapu foki ne latou ma fakaaoga te igoa tenei.

E fakaasi mai i te Tusi Tapu me ka faka‵tonu ne te Atua a faifaiga sē ‵tonu katoa konei. (Esekielu 39:7) Mai te faiga penā, ka fakataunu katoa ne ia ou manakoga katoa mo fakalavelave. E pefea la? E maua a te tali i nisi pati a Iesu i tena ‵talo.

“Ke oko mai tou Malo.”

I aso nei, ko oko eiloa te ‵numi o faiakoga fakalotu e uiga ki te Malo o te Atua. Kae e pelā mo te mea ne iloa ne tino fakalogo‵logo a Iesu, ko leva ne ‵valo mai ne pelofeta a te Atua me i te Mesia, se Fakaola telā ne filifili ne te Atua, ka pule mai i se Malo telā ka ‵fuli ne ia te lalolagi. (Isaia 9:6, 7; Tanielu 2:44) Ka faka‵malu ne ia a te igoa o te Atua mai te fakaasi faka‵sau atu a loi o Satani, kae ka oti, ko fakatakavale ei a Satani mo ana galuega katoa ne fai. Ka fakagata ne te Malo o te Atua a taua, masaki, oge mea‵kai​—ke oko foki loa ki te mate. (Salamo 46:9; 72:12-16; Isaia 25:8; 33:24) Kafai e ‵talo atu koe ke oko mai te Malo o te Atua, ko ‵talo atu eiloa koe ke na fakataunu a folafolaga katoa konā.

“Ke fai te mea e loto koe ki ei i lalo nei, e pelā mo te faiga i te lagi.”

E fakaasi mai i pati a Iesu me ka fai eiloa te loto o te Atua i te lalolagi nei e pelā mo te faiga i te lagi, te koga e nofo i ei te Atua. Ko oti eiloa ne fakamaoni aka a te sē mafai o fakagata a te faiga o te loto o te Atua i te lagi; ne taua atu a te Tama a te Atua ki a Satani mo ana sui, kae ne ‵pei ifo latou ki lalo i te lalolagi. (Fakaasiga 12:9-12) E fesoasoani mai ki a tatou a te tolu o fakamolemole i te ‵talo fakaakoako, e pelā mo mea muamua e lua, ke ‵saga tonu atu tatou ki te ‵toe mea tāua​—ko te faiga o te loto o te Atua, kae e se ko ‵tou loto. Ko te faiga o tena loto e aumai i ei a mea tafasili i te ‵lei mō mea katoa ne faite. Tela la, ne fai atu foki a te tagata ‵lei katoatoa ko Iesu ki tena Tamana, penei: “Ke se fai la toku loto, ka ko tou loto.”​—Luka 22:42.

“Tuku mai omotou meakai e ‵tau mo te aso nei.”

Ne fakaasi mai foki ne Iesu i ana pati konei me e mafai foki o ‵talo atu tatou e uiga ki ‵tou manakoga totino. E sē se mea masei ke ‵talo atu ki te Atua e uiga ki ‵tou manakoga tāua i aso katoa. A te ‵tonuga loa, a te faiga tenā e fakamasaua mai ki a tatou me i a Ieova ko te tino telā “e tuku mai ne ia te ola mo te mānava, mo mea katoa eiloa ki tino katoa.” (Galuega 17:25) Kae e fakaasi mai i te Tusi Tapu me i a ia se mātua alofa telā e fiafia o tuku atu a mea e ma‵nako ki ei ana tama‵liki. Kae e tiga eiloa e fai a ia e pelā me se mātua ‵lei, ka se tuku atu ne ia a mea kolā e se aoga ki a latou.

“Fakamagalo mai omotou agasala.”

E mata, e manako koe ki te fakamagaloga a te Atua? E tokouke a tino i aso nei ko se malamalama i te uiga tonu mo te matagā o te agasala. Kae e akoako mai te Tusi Tapu me i te agasala ko te māfuaga o ‵tou fakalavelave, kae ko te māfuaga foki o te ‵mate o tino katoa. E fai faeloa ne tatou a agasala, ona ko te mea ne fa‵nau mai tatou i te agasala, a ko te ‵tou fakamoemoega fua e tasi mō te ola se-gata-mai e fakalagolago ki te fakamagaloga a te Atua. (Loma 3:23; 5:12; 6:23) Se mea fakamafanafana ke iloa atu me e fai mai te Tusi Tapu: “A koe [Ieova] e ‵lei kae loto fakamagalo ki a matou.”​—Salamo 86:5.

‘Kae faka‵sao mai matou mai te tino masei.’

E mata, e iloa ne koe a te pogai e ‵tau ei o maua fakavave ne koe te puipuiga a te Atua? E tokouke a tino e se tali‵tonu me i te ‘tino masei’ ko Satani, e ola. Kae ne akoako mai ne Iesu me i a Satani se tino tonu, kae e taku foki a ia ko te pule masei o te lalolagi.” (Ioane 12:31; 16:11) Ne fakamasei ne Satani a te lalolagi, telā e pule ne ia, kae e manako foki a ia o fakamasei koe, ke mo a ma ati aka ne koe se fesokotakiga pili mo tou Tamana, ko Ieova. (1 Petelu 5:8) Kae e malosi fakafia atu a Ieova i a Satani kae e fiafia a ia o puipui a tino kolā e a‵lofa ki a Ia.

E se aofia i te fakamatalaga toetoe tenei o manatu tāua i te ‵talo fakaakoako a Iesu a mataupu katoa kolā e mafai o ‵talo atu e uiga ki ei. Ke masaua, me e fai mai te 1 Ioane 5:14 ki a tatou e uiga ki te Atua, penei: “E talia ne ia manafai e fakatagi tatou ki so se mea e ‵tusa mo tena loto.” Tela la, ke sa manavase me e mafai o ‵talo atu koe ki te Atua e uiga ki ou fakalavelave.​—1 Petelu 5:7.

Kae e a, te taimi mo te koga? E mata, e tāua a te taimi mo te koga e ‵talo ei tatou?