Kʼelo li kʼusi yichʼoje

Batan ta saʼobil

LOʼIL 114

Slajeb skotol li choplejale

Slajeb skotol li choplejale

¿KʼUSI cha vil liʼe? Jaʼ, jaʼ epal soltaroetik ti kajalik ta kaʼe. Pe kʼelavil bu ta xlikik tal. ¡Li kaʼetike yakal chyalik tal ta anil ta vinajel ta ba tok! ¿Mi oy van kaʼetik ta vinajel?

Chʼabal, liʼe maʼuk batsʼi kaʼetik. Jnaʼojtik ti maʼuk batsʼi kaʼetike, yuʼun li kaʼetike mu stakʼ x-anilajik ta ba tok, ¿mu jechuk? Pe li Vivliae ta xalbe skʼoplal kaʼetik ta vinajel. ¿Mi xa naʼ kʼu yuʼun?

Yuʼun li ta voʼnee tstunesik toʼox tajek kaʼetik sventa tspasik leto. Jech oxal li Vivliae ta xal ti chyal tal jayvoʼ krixchanoetik ti kajajtik tal ta kaʼe, liʼe jaʼ svinajeb ti tspas leto Dios ta skontra li krixchanoetik ta Balumile. ¿Mi xa naʼ kʼusi sbi ti bu chkʼot ta pasel li leto taje? Jaʼ sbi Armagedón. Li leto taje ta xakʼbe slajeb skotol li choplejal ta Balumile.

Li Jesuse jaʼ li Buchʼu tsbeiltas li leto ta Armagedone. Vuleso ta ajol, li Jesuse la jyichʼ tʼujel yuʼun Jeova sventa chkʼot ta jpas mantal ta ajvalilal yuʼun Dios. Jaʼ yuʼun oy skoronail sjol li Jesuse. Li espada stsakoje jaʼ svinajeb ti tsmilbe skotol li yajkontratak Diose. ¿Mi labal van sba chkaʼitik ti chakʼbe slajeb skotol chopol krixchanoetik li Diose?

Saʼo li Loʼil 10. ¿Kʼusi cha vil? Jaʼ, jaʼ li mukʼta Nojelal ta voʼ ti la jyakʼbe slajeb skotol li chopol krixchanoetike. ¿Buchʼu la jyakʼ tal li Nojelal ta voʼe? Jaʼ li Jeova Diose. Tana liʼ ne kʼelo li Loʼil 15. ¿Kʼusi yakal chkʼot ta pasel tee? Li Jeovae ta slajes ta kʼokʼ li Sodoma xchiʼuk Gomorrae.

Kʼelo li Loʼil 33. Kʼelavil li kʼusi yakal chkʼot ta pasel ta stojolal li kaʼetik xchiʼuk li karoetik sventa spasobil leto yuʼun li krixchanoetik ta Egiptoe. ¿Buchʼu la spas ti akʼo xchaʼta yavil li voʼe? Jaʼ Jeova. La spas sventa chchabi li slumale. Saʼo li Loʼil 76. Te cha vil ti ta skoj chopol kʼusitik la spas li slumale, li Jeovae la onoʼox jyakʼbe slajeb ek.

Jech oxal, mu labaluk sba chkaʼitik ti Jeovae tstak tal yajsoltarotak ta vinajel sventa chakʼbe slajeb skotol li choplejal ta Balumile. ¿Kʼusi van chkʼot ta pasel ta mas tsʼakal? Jkʼeltikik, kʼelo li yan Loʼile.