Skip to content

Skip to table of contents

Nye Ove o Linga Eci Olumbeta lu Sika?

Nye Ove o Linga Eci Olumbeta lu Sika?

VOSI yetu tua kũlĩha okuti ‘koloneke vilo via sulako’ Yehova o kasi oku songuila loku eca okulia kuespiritu kafendeli. (2 Tim. 3:1) Pole tu liyeva ndati eci Yehova a tu ĩha onumbi yimue? Ekalo lietu li sokisiwa ndeli lia va Isareli eci va kala vekalasoko. Eci va yeva olumbeta oku sika, va sukilile oku linga cimue.

Yehova wa tuma Mose oku panga olombeta vivali viopalata. Ovio via kala vioku “kovonga omanu loku katula ocilombo.” (Ate. 10:2) Ovitunda via enda oku sika olombeta volonjila via litepa, oco va lekise komanu ovina va sukilile oku linga. (Ate. 10:3-8) Koloneke vilo, afendeli va Suku va siatavo oku tambula olonumbi volonjila vialua via litepa. Eci ci tu ivaluisa ndomo olombeta via enda oku sika kosimbu. Vocipama cilo, tu konomuisa olonjila vitatu pokati kavio: Ceci tu lalekiwa oku enda kolohongele vinene, ceci akulu vekongelo va lalekiwa oku tambula epindiso limue kuenda ceci ku lingiwa epongoloko limue kolonumbi ekongelo li tambula.

EKOVONGO LIOKU ENDA KOLOHONGELE VINENE

Vekalasoko, apata osi a va Isareli va enda oku tunga ocilombo konele yotavernakulu, pole, ocilombo ca enda oku tepiwa volonepa vikuãla. Olonjanja vimue Yehova wa enda oku laleka “owiñi wosi” oku liongolola konele yutindilo yotavernakulu. (Ate. 10:3) Oco epata lepata li kovongiwe, ovitunda via sukilile oku sika olombeta vivali. Kuenje va Isareli vosi va tẽlele oku limbuka ocileñi caco. Vana va liongoluila ocipepi, va ponduile oku pitĩla lonjanga. Vana okuti olombalaka viavo via kala ocipãla, citava okuti va sukilile otembo yalua kuenda oku likolisilako oco va pitĩle. Lonjila eyi, Yehova wa yonguile okuti omanu vosi va liongolola loku yevelela olonumbi.

Koloneke vilo, ka tu liongoluila votavernakulu, pole, tua siata oku lalekiwa oco tu liongolole lafendeli va Suku. Tu ci linga eci tu enda kolohongele viofeka kuenda kolohongele vikuavo vi likasi, kuna tu tambula ovilongua kuenda olonumbi vi kuete esilivilo lialua. Kolofeka viosi violuali, afendeli va Yehova va lilongisa ovipama vimuamue. Afendeli vosi va Yehova va tava kelaleko lioku liongolola, va kuete esanju. Vamue va sukila oku linga ovongende anene, pole vakuavo ovongende atito. Kuenje oku kala kolohongele evi vinene, ocina cimue ci kuete esilivilo lialua!

Nye ci popiwa komanu vana va kasi ocipãla, lokovitumãlo kuna kua siata oku lingiwa olohongele evi vinene? Omo liuloño, omanu valua va pondola oku kuatisiwa lovipama viaco kuenda va pondola oku liyeva ndu va kasi kocitumãlo caco. Ndeci, vokuenda kuepasu lionumiwa yo Kombala Yolombangi Via Yehova, o Betele yo ko Benin ya pitiya ovipama kolupale luo Arlit, ko Niger konepa yimue yi tukuiwa hati, deserto do Sahara. Ci soka akũi avali lamosi va kala kohongele yaco; kuenda valua pokati kavo vamanjetu oku kongelamo omanu vakuavo va lalekiwa. Ndaño okuti va kala ocipãla, ovo va liyeva okuti vatiamẽla ketendelo li soka 44.131 va kala kohongele yaco yinene. Manji umue ulume wa soneha hati: “Ngeca olopandu lutima wosi omo liovipama violohongele via pitiyiwa kokuetu. Eci ci lekisa okuti ene vu tu sole calua”

EKOVONGO KAKULU VEKONGELO

Eci ovitunda via va Isareli via enda oku sika lumuamue lika, ‘ovasongui, lakulu vapata,’ va sukilile oku liongoluila kombalaka yoku ñualehela la Yehova. (Ate. 10:4) Ovo pocakati ca Mose va enda oku tambula olonumbi kuenda epindiso. Eci ca enda oku va kuatisa oku tẽlisa ciwa ovikele viavo pokati kapata avo. Nda wa kale umue pokati kakulu vaco, citava okuti nda wa likolisilako oku kala kohongele yaco.

Koloneke vilo, akulu vekongelo ‘havacimeko.’ Ovo ka va viala olomeme via Suku. (1 Pet. 5:1-3) Pole, va likolisilako oku tata ciwa ocunda. Ovo va tava kelaleko lioku pindisiwa ndeci, Kosikola Yupange Wusoma. Kosikola yaco akulu vekongelo va lilongisa ndomo va pondola oku tẽlisa ciwa ovikele viavo viekongelo. Kuenje vosi vekongelo va kuatisiwa konepa yespiritu. Citava okuti kua pitile kosikola yaco, pole, ove o kasi oku kuatisiwa omo lia vana va endele kosikola yaco.

CECI VA TU PINGA OKU LINGA APONGOLOKO

Ovitunda via va Isareli olonjanja vimue via enda oku sika olombeta lonjila yimue yilikasi. Eci ca enda oku lekisa okuti Yehova wa yonguile okuti ocilombo ci katuka. (Ate. 10:5, 6) Va Isareli va enda oku katula ocilombo lonjila yimue ya sokiyiwa ciwa pole, ca sukilile upange walua ku vosi. Eli olio esunga lieci okuti, olonjanja vimue ku va Isareli ka ca lelukile oku linga apongoloko aco. Momo lie?

Citava okuti vamue va simĩle okuti ocileñi columbeta coku linga apongoloko, ca ponduile oku sika olonjanja vialua kuenda ciya ocipikipiki. “Olonjanja vimue elende lia kalako tunde koñolosi toke komẽle.” Olonjanja viosi va enda oku sondoloka, elende lia enda oku kala “oloneke vivali, pamue osãi ale unyamo.” (Ate. 9:21, 22) Olonjanja viñami ovilombo via enda oku sondoloka? Elivulu Lietendelo ocipama 33, li tukula 40 kovitumãlo kuna va Isareli va enda oku kala.

Olonjanja vimue, va Isareli va enda oku sanga ocitumãlo cimue ci kuete ulembo kuenje eci ca posokele oku kala “vekalasoko liaco linene hailio li kokisa ocinjoko.” (Esin. 1:19) Eci ca kala oseteko yimue yinene. Momo va Isareli va ponduile oku sima okuti, oku tunda kocitumãlo caco ca laikele oku kala epongoloko limue ka lia lelukile.

Eci apata a fetika oku votoka, citava okuti vamue ka va lekisa epandi oku kevelela epuluvi liavo. Vosi va yeva oku sikiwa kuolombeta, pole, havosiko va enda oku tunda vonjanja yimuamue. Eci ocileñi catete ci sika apata a tunga konele yutundilo ndeci, Yuda, Yisakare kuenda Sevulono, va ponduile oku katuka. (Ate. 2:3-7; 10:5, 6) Noke liapata atatu okuti a tunda, ovitunda vi sika olombeta onjanja yavali. Ya kala ondimbukiso oco apata atatu a kasi ko sul a votoka. Kuenje ovitunda viamamako oku sika toke apata osi a votoka.

Citava okuti onjanja yimue ca tĩlile kokuove oku tava kepongoloko limue liocisoko. Pamue ove wa sima okuti apongoloko aco alua enene eci ku molẽha ana kua lavokaile. Ale, pamue wa solaile ndomo ovina via enda oku lingiwa kosimbu kuenda ku yongola okuti vi pongoloka. Kuenje citava okuti eci ca seteka epandi liove kuenda cambata otembo oco o tave kapongoloko aco. Nda tua likolisilako oku tava kapongoloko aco, tu ka limbuka okuti Yehova o kasi oku tu sumũlũisa.

Koloneke via Mose, Yehova wa songuila omanu valua, alume, akãi kuenda omãla vekalasoko. Nda okuti va Isareli ka vakuatele ekuatiso kuenda eteyuilo lia Yehova, ovo nda ka va kuatele ekuatiso. Koloneke vilo via sulako, Yehova o tu songuila konepa yespiritu. Lekuatiso liaye tu ka popeliwa kuenda tu kala otembo ka yi pui! Omo liaco, eci o yeva oku sika kuolumbeta, lonjanga nõlapo oku tava kekovongo ndeci va Isareli vakuepokolo va linga!