Skip to content

Skip to table of contents

Kosimbu va Isareli va Lingaile Uyaki, Momo Lie Etu ka tu Lingilavo?

Kosimbu va Isareli va Lingaile Uyaki, Momo Lie Etu ka tu Lingilavo?

VOKUENDA Kuyaki Wavali, esualali limue lio lo Nazista poku sapuila ocimunga cimue Colombangi Via Yehova, lia kaluka hati: “Nda umue pokati kene wa likala oku yaka lo Fransa, ale lo Inglaterra vosi yene vu fa. Ndaño okuti asualali vo Nazista va lavokaile okuti Olombangi Via Yehova vi enda kuyaki, pole, laumue manji wa konyoha. Ca sukilile utõi walua! Ulandu owu u situlula ocisimĩlo cetu Tulombangi Via Yehova cokuti: Tu likala oku panga onepa kuyaki woluali. Ndaño ceci tu kala kohele yoku fa, tu likala oku panga onepa kovitangi violuali.

Pole, havosiko va litukula okuti Akristão va kuete ocisimĩlo eci. Valua va tava okuti, Ukristão citava oku enda kuyaki kuenda oku teyuila ofeka yaye. Ovo pamue va pula ndoco: ‘Nda okuti va Isareli vana va kala afendeli va Suku va enda oku linga uyaki, oco hẽ momo lie Akristão koloneke vilo ka va ci lingilavo?’ Ove nda wa tambulula ndati? O pondola oku lombolola okuti ekalo lia va Isareli lia litepele calua leli liafendeli va Suku koloneke vilo. Tu kũlĩhĩsi asunga atãlo.

1. AFENDELI VOSI VA SUKU VA PANGELE ONEPA KOFEKA YIMUAMUE

Kosimbu, Yehova wa nõlele epata limue oco li kale afendeli vaye, okuti ofeka yo Isareli. Eye wa tukula va Isareli okuti “ocipiñalo cange ci likasi, pokati komanu vosi.” (Etu. 19:5) Suku wa va ĩhavo onepa yimue yofeka oco yi tiamẽle kokuavo. Omo liaco, eci Suku a enda oku tuma va Isareli oco va yake lolofeka vikuavo, ovo ka va kaile oku yaka, ale oku ponda afendeli vakuavo va Yehova. a

Koloneke vilo, afendeli va Yehova va tunda “kolofeka viosi, kovikoti viosi, komanu vosi kuenda kalimi osi.” (Esit. 7:9) Nda afendeli va Suku va lingile uyaki, ovo nda va kasi oku yaka, ale oku ponda vamanjavo vekolelo.

2. YEHOVA WA HANDELEKELE VA ISARELI OKU ENDA KUYAKI

Kosimbu, Yehova wa nõlele otembo va Isareli va sukilile oku enda kuyaki kuenda esunga lieci va sukililile oku ci linga. Ndeci, Suku wa handelekele va Isareli oku linga esombiso liaye ku va Kanana vana va kũlĩhĩwile okuti va enda oku fendela olondele, oku linga evĩho liukahonga kuenda oku eca omãla ndocilumba. Yehova wa handelekelevo va Isareli oku ponda omanu vana va kala oku linga evĩho liaco Vofeka Yohuminyo, oco va Isareli vakuavo ka va ka yapuisiwe lovilinga viaco vĩvi. (Ovis. 18:24, 25) Noke lia va Isareli oku tunga Vofeka Yohuminyo, olonjanja vimue Suku wa enda oku va handeleka oku linga uyaki oco va liteyuile kovanyali. (2 Sam. 5:17-25) Pole, Yehova ka la ecelela okuti va Isareli va linolela ovo muẽle oku enda kuyaki. Momo eci va ci lingaile va enda oku kuata ovitangi.—Ate. 14:41-45; 2 Asa. 35:20-24.

Koloneke vilo, Yehova ka handeleka omanu oku linga uyaki. Cilo, olofeka vi liyaka oco vi tẽlise olonjongole viavo, okuti via Suku havioko. Ovo va ci lingila locimãho coku tambula olofeka vimue, oku kuata olombongo vialua, ale oku vetiya ovisimĩlo viopulitika. Oco hẽ nye ci popiwa ku vana va popia okuti va kasi oku yakela vonduko ya Suku oco va teyuile efendelo liavo, ale oku ponda ovanyãli va Suku? Yehova o ka teyuila afendeli vaye vocili kuenda oka kundula ovanyãli vaye kuyaki u laika oku iya okuti uyaki wo Harmagedo. (Esit. 16:14, 16) Vana va ka panga onepa kuyaki waco olohoka lika viokilu, pole, afendeli vaye palo posi havoko.—Esit. 19:11-15.

3. VA ISARELI KA VA PONDAILE OMANU VANA VA KOLELELE KU YEHOVA

Anga hẽ koloneke vilo Suku o yakelako ofeka yimue ndeci eye a linga la va Isareli ko Yeriko?

Kosimbu, va Isareli va enda oku lekisa ohenda komanu va kolele ku Yehova kuenda va pondaile lika vana Eye a handelekele okuti va pondiwa. Kũlĩhĩsa ovolandu avali. Ndaño okuti Yehova wa handelekele va Isareli oku kundula olupale luo Yeriko, pole, ovo va teyuila Rahava kumue lepata liaye omo lioku lekisa ekolelo. (Yeh. 2:9-16; 6:16, 17) Noke, olupale luosi luo Giveone lua popeliwavo omo, olonungi viaco via lekisa esumbilo liocili ku Suku.—Yeh. 9:3-9, 17-19.

Koloneke vilo, olofeka vina vi linga uyaki, via siata oku ponda omanu va lekisa ekolelo ndaño okuti ka va kuete eko.

4. VA ISARELI POKU LINGA UYAKI VA SUKILILE OKU KUAMA OLONUMBI VIA SUKU

Kosimbu, Yehova wa handelekele olohoka via va Isareli okut,i poku linga uyaki va sukilile oku kuama olonumbi viaye. Ndeci, Suku olonjanja vimue wa enda oku va handeleka oku eca “esapulo liombembua” kolupale lumue. (Esin. 20:10) Yehova wa lavokailevo okuti olohoka via va Isareli viamamako oku liyelisa ketimba kuenda oku kuama olonumbi viaye viatiamẽla kovituwa. (Esin. 23:9-14) Osimbu olohoka violofeka va lisunguile via enda oku putula akãi eci va yula olupale lumue, Yehova wa lungula va Isareli oco ka va ka ci linge. Handi vali, ka ca tavele okuti ovo va likuela lukãi umue omandekua toke eci va pita osãi noke yoku yula olupale lumue.—Esin. 21:10-13.

Koloneke vilo, olofeka vialua vi litumbikila ocisila cimue cuyaki ndomo ci likuata lovihandeleko via tumbikiwa. Ndaño pamue va ci lingila oco va teyuile omanu ka va kuate eko, pole, ovihandeleko viaco olonjanja vialua via siata oku lueyiwa.

5. SUKU WA YAKELAKO AFENDELI VAYE

Ovoyaki o koloneke vilo, a teyuila hẽ omanu vakuekolelo ndeci Yehova a teyuila Rahava kumue lepata liaye ko Yeriko?

Kosimbu, Yehova wa enda oku yakelako va Isareli poku va ĩha eyulo pocakati covikomo. Ndeci, Yehova wa kuatisa ndati va Isareli oku yula olupale luo Yeriko? Yehova wa popele okuti eci va Isareli ‘va kaluka lolukandi ndoku kaluka kuomanu va kasi kuyaki, ovimbaka vi kupuka,’ kuenje ci leluka ovo oku tambula olupale. (Yeh. 6:20) Handi vali, ovo va tẽla ndati oku yula uyaki va linga la va Amori? “Yehova wa va lowila ovawe anene ociwe oku upisa kilu . . . Omo liaco, valua va fa omo liociwe okuti, ava va fa losipata ya va Isareli ci sule.”—Yeh. 10:6-11.

Koloneke vilo, Yehova ka yakelako ofeka layimue palo posi. Usoma waye okuti Yesu eye Soma yaco, “ka u pangi onepa koluali lulo.” (Yoa. 18:36) Osimbu okuti, Satana eye o kasi oku tumila olombiali viosi violuali lulo. Kuenje ovoyaki osi a siata oku pita voluali a situlula ekalo liaye lĩvi.—Luka 4:5, 6; 1 Yoa. 5:19.

AKRISTÃO VOCILI VA LIKOLISILAKO OKU LINGA OMBEMBUA LA VA KUAVO

Ndomo tua ci konomuisa, ekalo lietu koloneke vilo, lia litepa calua la va Isareli kosimbu. Etepiso liaco halioko lika esunga lieci ka tu lingila uyaki. Kuli asunga akuavo. Ndeci, Yehova wa popele okuti, koloneke via sulako vana va longisiwa laye “ka va ka lilongisa vali uyaki,” ale oku linga uyaki. (Isa. 2:2-4) Handi vali, Kristu wa popele hati, olondonge viaye ka via ponduile oku ‘panga onepa koluali,’ ovo va sukilile oku yuvula ou litenga kovitangi violuali.—Yoa. 15:19.

Kristu wa vetiyavo olondonge viaye oku linga vali ovina vikuavo. Eye wa va longisavo oco va yuvule ovituwa vi vetiya ocikumbiti, onyeño kuenda uyaki. (Mat. 5:21, 22) Wa longisavo olondonge viaye oku kala “vakuakulinga ombembua” kuenda oku sola ovanyãli vavo.—Mat. 5:9, 44.

Tu pondola oku ci linga ndati? Citava okuti ka tu yongola oku enda kuyaki umue, pole, tua tendele ale okuti umue vekongelo unyãli wetu? Nda oco, tu likolisiliko oku siapo ocituwa caco.—Tia. 4:1, 11.

Etu ka tu pangi onepa kovoyaki, pole, tu likolisiliko oku sanda ombembua loku lekisa ocisola pokati ketu. (Yoa. 13:34, 35) Omo liaco, tu nõlipo oku yuvula oku panga onepa kopulitika, osimbu tu lavoka eteke Yehova a ka malako ovoyaki osi otembo ka yi pui.—Osa. 46:9.

a Olonjanja vimue ovikoti vimue via va Isareli va enda oku liyaka pokati, pole, Yehova ka sanjukilile ovoyaki aco. (1 Olos. 12:24) Olonjanja vimue eye wa enda oku tava ovoyaki aco, omo okuti ovikoti viaco ka via lekisile vali ekolelo, ale via enda oku linga ekandu linene.—Olong. 20:3-35; 2 Asa. 13:3-18; 25:14-22; 28:1-8.