Skip to content

Skip to table of contents

Apulilo a Lingiwa la Vakuakutanga

Apulilo a Lingiwa la Vakuakutanga

Nye vakuakulembulula ovina viosimbu va sanga ci lekisa okuti imbo lio Yeriko lia nyõliwa vokuenda kuotembo yitito?

Elivulu lia Yehosua 6:10-15, 20, li lombolola okuti, asualali vo ko Isareli va ñualele imbo lio Yeriko onjanja yimosi veteke vokuenda kuoloneke epandu. Veteke liepanduvali, va ñuala imbo liaco olonjanja epanduvali. Noke, Suku wa ecelela okuti ovimbaka via pama vio Yeriko vi kupuka, kuenda va Isareli va nyõla imbo liaco. Ndomo Embimbiliya li ci popia, anga hẽ vakuakulembulula ovina viosimbu va sanga ovina vi lekisa okuti oku ñualiwa kuimbo lio Yeriko kua lingiwa votembo yitito?

Kosimbu, omanu va enda oku popia vati, imbo lia ñualiwa ocingonja nda asualali va ñuala ovimbaka viaco viosi oco va linge uyaki. Nda asualali va kala otembo yalua loku ñuala ovimbaka viaco, omanu va kasi vimbo liaco va sukilile okulia ovikulia viosi va selekele. Eci asualali va nyõla imbo liaco, va enda oku ambata ovina viosi va yongola, oku kongelamo okulia va sanga. Eli olio esunga lieci vakuakulembulula ovina viosimbu va limbukila okuti, vovingululu viovaimbo o ko Palestina ana a nyõliwa ka mua sangiwile okulia kualua. Pole, ovingululu vio Yeriko via litepele. Orevista yimue yi tukuiwa hati Biblical Archaeology Review (Análise da Arqueologia Bíblica) yi popia ndoco: “Ndaño okuti eci imbo lia nyõliwa va sangamo ovikuata via pangiwa lotuma, pole va sangamovo okulia kualua.” Orevista yaco yamisako ndoco: “Ka ca lelukile oku sanga okulia kualua.”

Embimbiliya li popia okuti, va Isareli ka vopile okulia vo Yeriko, momo Yehova wa va handelekele oco ka va ka ci linge. (Yehosua 6:17, 18) Embimbiliya li popiavo okuti, va Isareli va linga uyaki vo Yeriko kotembo yonjovo noke liotembo yoku ungula, eci vimbo mua enda oku kala okulia kualua. (Yehosua 3:15-17; 5:10) Omo okuti vimbo lio Yeriko mua kala okulia kualua, ceca uvangi wokuti, oku ñualiwa kuimbo liaco ka kua pitile otembo yalua, ndomo Embimbiliya li ci popia.