Skip to content

Skip to table of contents

Momo Lie Suku Ka Tambuluila Olohutililo Vimue?

Momo Lie Suku Ka Tambuluila Olohutililo Vimue?

Vakuakutanga va Pula

Momo Lie Suku Ka Tambuluila Olohutililo Vimue?

Suku o yongola okuti tu amẽla kokuaye. Ndeci onjali yi yeva esanju poku sapela lomõlaye, Yehova Suku, o sanjuka letu eci tu likutilila kokuaye. Nda isia umue wa loñoloha haeye ka eci komõla ovina viosi a pinga, Suku ka tambulula apingilo osi tu linga. Anga hẽ Embimbiliya li lombolola esunga lieci eye ka tambuluila olohutililo viomanu vamue?

Upostolo Yoano wa popia hati: “Ekolelo tu u kuetele lieli, nda tu pinga cimue ca sungulukila ocipango caye eye o tu yeva.” (1 Yoano 5:​14) Apingilo etu te a likuata locipango ca Suku. Olohutililo vimue ndeci, oku kuata osande yoku nganyala olombongo, ka vi likuata locipango ca Suku. Vakuavo va linga olohutililo lonjongole ka ya sungulukile. Ndonge Tiago wa lungula vana va siata oku ci linga poku popia hati: “Vu pinga kuenje ka vu tambula, momo ka vu pingi lesunga, vu pingila ño oloñeyi viene.”​—⁠Tiago 4:⁠3.

Sokolola okuti, ovimunga vivali vi kasi oku tasula ombunje, kuenje kavali kavio vi pinga ku Suku oco vi yule. Suku ka tambulula apingilo aco. Cimuamue haico ca siata oku pita kovoyaki o koloneke vilo. Eci olohoka vimue vi kasi oku liyaka, vi likutilila oco va yule uyaki.

Omanu vana ka va kuama ovihandeleko via Suku va likutilila ño olivova. Onjanja yimue Yehova wa sapuila vana vo fendela lombambe hati: “Eci vu tulika ovoko ene ndu sitikili ovaso ange, leci vu likutilila olohutililo via lua siu yevi, momo ovaka ene a kusuka ngẽ osonde.” (Isaya 1:​15) Embimbiliya li popia hati: “U o tindula etui liaye kovihandeleko, elombelo liaye li linga ocinyuañi.”​—⁠Olosapo 28:⁠9.

Handi vali, Yehova wa siata oku yevelela alombelo omanu vana va likolisilako oku kuama olonumbi viaye. Anga hẽ eci ci lomboloka okuti eye oka eca kokuavo ovina viosi va pinga? Sio. Tu konomuisi ovolandu amue a sangiwa Vovisonehua.

Mose wa kuata ukamba umue u komõhisa la Suku, omo wa enda oku pinga ovina vi “likuata locipango caye.” Mose wa pingile ku Suku oco a iñile vofeka yo Kanana. Eye wa popia hati: “Ndi likutilila okuti o njokisa oco mbanje ofeka yiwa yi kasi kesinya lia Yordão.” Omo liekandu Mose a lingile, vo sapuilile ale okuti ka iñila vofeka yaco. Yehova ka yevele kepingilo liaye, kuenje wo tambulula hati: “Ci tẽla yapa, liwekapo. Ku ka popie vali lame ondaka yilo.”​—⁠Esinumuĩlo 3:​25, 26; 32:⁠51.

Upostolo Paulu wa likutililile oco vo upe cina a tukula hati, “osongo vetimba.” (2 Va Korindo 12:⁠7) Citava okuti “osongo” yaco ya kala uvei umue wo vovaso, ale oku lambalaliwa ‘la vamanji vesanda.’ (2 Va Korindo 11:26; Va Galatia 4:​14, 15) Paulu wa soneha hati: “Nda yi likutililila olonjanja vitatu ku Ñala okuti yi nunda.” Pole Suku wa kũlĩhĩle okuti nda Paulu wa pandikisa oku kunda ndaño ‘losongo vetimba,’ unene wa Suku nda wa lekisiwa ku Paulu kuenda eye nda wa amamako oku U kolela. Omo liaco Suku wa tambulula epingilo lia Paulu hati: “Unene wange u loñolohela poku pekengua.”​—⁠2 Va Korindo 12:​8, 9.

Ocili okuti, Suku wa kũlĩha ciwa ovina tu sukila haivio vi tu kuatisa. Yehova o tu ĩha lika ovina viwa nda vi likuata locipango caye ndomo ca sonehiwa Vembimbiliya.