Skip to content

Skip to table of contents

Unyãli o Sulako Oku Imũha, Kufa

Unyãli o Sulako Oku Imũha, Kufa

“Unyãli o sulako oku imũha Kufa.”1 VA KORINDO 15:26.

1, 2. Omuenyo upi Adama la Heva va kuatele eci va lulikiwa, kuenda apulilo api a votuiwa?

ECI Adama la Heva va lulikiwa, ka va kuatele ovanyãli. Ovo va li puile, kuenda va kala vocumbo celau. Va kuatele ukamba Lululiki wavo, kuenda va kala ndomãla vaye. (Efetikilo 2:7-9; Luka 3:38) Yehova Suku wa ecele kokuavo ocikele cimue ca kuatele esilivilo lia velapo. (Tanga Efetikilo 1:28.) Oco va tẽlise ocikele caco, va sukilile oku ci linga vokuenda kuotembo yiñami? Adama la Heva ka va sukilile lika oku pita otembo yalua oco va ‘yukise oluali loku lu yula.’ Pole, va sukililevo oku kala komuenyo otembo ka yi pui, omo liocikele va tambuile coku tata ‘ovinyama viosi vi ñuala ñuala kilu lieve.’ Omo liaco, va laikele oku kuata esanju lia lua, poku tẽlisa ocikele caco otembo ka yi pui.

2 Momo lie ovina via litepela koloneke vilo? Momo lie tu kuetele ovanyãli valua va siata oku tepulula esanju lietu okuti, umue pokati kovanyãli vaco olofa? Suku o ka nyõla ndati ovanyãli vaco? Atambululo kapulilo a lingiwa ndeti, a sangiwa Vembimbiliya, kuenda vocipama cilo tu konomuisa.

ELUNGULO LIOCISOLA

3, 4. (a) Ocihandeleko cipi Yehova a ecele ku Adama la Heva? (b) Oku pokola kocihandeleko caco ca kuata esilivilo lie?

3 Ndaño okuti Adama la Heva va lulikiwa oco va kale komuenyo otembo ka yi pui, pole, ka va kalele omanu vamue okuti, ka va fi vali. Oco va amameko oku kala komuenyo, va sukilile oku fuima, oku nyua, oku pekela, kuenda oku lia. Pole, ocina ca velelepo, ukamba wavo la Yehova okuti, eye Ono yomuenyo. (Esinumuĩlo 8:3) Nda Adama la Heva va tavele oku songuiwa la Yehova, nda va amamako lomuenyo wesanju. Osimbu Yehova ka lulikile Heva wa sapuila Adama hati: “Oku lia ci tava oku lialia koviti viosi viocumbo; te lika uti woku [kũlĩha] eci ciwa leci cĩvi, owo ka ci tava oku liako, momo eteke o liako haico o fa.”Efetikilo 2:16, 17.

4 “Uti woku [kũlĩha] eci ciwa leci cĩvi” wa lekisile okuti, Yehova Suku wa kuatele omoko yoku nõla eci ciwa leci cĩvi. Omo okuti Adama wa lulikiwile lesetahãlo lia Suku, wa kuatele olondunge vioku nõla pokati keci ciwa leci cĩvi. Uti woku kũlĩha eci ciwa leci cĩvi, wa ivaluisa Adama la Heva okuti, olonjanja viosi va sukilile oku songuiwa lolonumbi via Yehova. Poku lia kepako liuti waco, va lekisa ndu va sapuila Suku vati: “Ka tu sukila uviali wove.” Omo liaco, ovo kumue lomãla vavo, va fetika oku fa ndomo Yehova a va lunguile.

NDOMO OLOFA VIEYA VEPATA LIOMANU

5. Momo lie Adama la Heva ka va pokuilile ku Yehova?

5 Adama wa sapuilile ku Heva olonumbi a tambuile ku Yehova. Heva wa kũlĩhĩle okuti, noke wa laikele oku pitulula olonumbi viaco okuti, ka ivalako ondaka la yimue. (Efetikilo 3:1-3) Momo, wa pitulula olondaka viaco ku Satana eci a sapela laye lekuatiso lionyõha. Satana wa ecelela okuti, onjongole yaye yoku kuata unene, kuenda yoku linga ovina a yongola, yi li vokiya. (Sokisa lukanda wa Tiago 1:14, 15.) Satana wa sapuila Heva hati, Suku ohembi, kuenda nda wa lekisa esino kokuaye, ka fi, pole, o kala nda Suku. (Efetikilo 3:4, 5) Noke, Heva wa tava ku Satana, kuenje, wa lia kepako, kuenda wa sapuila ku Adama oco a lievo kepako liaco. (Efetikilo 3:6, 17) Satana wo kemba. (Tanga 1 Timoteo 2:14.) Ndaño Adama wa kũlĩhĩle okuti oku ci linga ekandu, pole, wa tava kondaka yukãi waye. Onyõha yaco ya li lekisile ndekamba, pole, omunu wa vangula lekuatiso lionyõha yaco, unyãli umue wa kũlĩhĩle ovitangi vi tunda koku tava kuhembi waye.

6, 7. Yehova wa sombisa ndati Adama la Heva?

6 Adama la Heva, ka va pokuile ku Yehova wa ecele kokuavo ovina viosi viwa va kuatele. Yehova wa kũlĩhĩle ovina viosi va linga. (1 Asapulo 28:9; tanga Olosapo 15:3.) Pole, Yehova wa ecelela okuti, Adama la Heva, kumue la Satana, va lekisa ovisimĩlo viavo viatiamẽla kokuaye. Omo okuti Yehova eye Isia, wa sumuile calua omo liovina vĩvi vo lingila. (Sokisa lelivulu Liefetikilo 6:6.) Pole, omo okuti Yehova eye Onganji, wa tetulula lesunga ocitangi ca vana va lekisa esino.

Yehova wa ecelela okuti, Adama la Heva, kumue la Satana, va lekisa ovisimĩlo viavo viatiamẽla kokuaye

7 Suku wa vanguile la Adama catiamẽla kuti woku kũlĩha eci ciwa leci cĩvi, poku u sapuila hati: “Eteke o liako haico o fa.” Adama wa simĩle okuti, olondaka evi vi lomboloka okuti, wa laikele oku fa eteke liaco, osimbu ekumbi ka lia iñilile. Pole, keteke liaco, Yehova wa vangula la Adama la Heva. (Efetikilo 3:8) Omo okuti Yehova Onganji yesunga, tete wa yevelela ovina Adama la Heva va yonguile oku u sapuila. (Efetikilo 3:9-13) Noke, Yehova wa va yambula lolofa. (Efetikilo 3:14-19) Nda Yehova wa va pondele vepuluvi va linga ekandu liaco, ocipango caye catiamẽla komanu, nda ka ca tẽlisiwile. (Isaya 55:11) Ndaño ovitangi vi tunda kekandu via fetika vepuluvi liaco, pole,Yehova wa ecelela Adama la Heva oku kala komuenyo otembo yalua, oco va cite omãla okuti, va kuata elavoko liwa kovaso yoloneke. Ku Yehova, Adama la Heva va fa veteke va lueya. Momo, ku Yehova 1.000 yanyamo yi sokisiwa leteke limosi, kuenje, Adama la Heva va fa ‘veteke’ va lueya.2 Petulu 3:8.

Yehova wa tendele Adama la Heva okuti va fa veteke va lueya

8, 9. Ekandu lia Adama lia sambukila ndati komãla vaye? (Tala elitalatu kefetikilo liocipama cilo.)

8 Anga hẽ omãla va Adama la Heva va laikele oku liyakavo lovitangi violonjali viavo? Ocili okuti, va laikele oku liyaka lavio. Momo, elivulu lia Va Roma 5:12 li popia hati: “Ndeci ekandu lia iñila voluali lomunu umuamue, kuenda okufa kueya lekandu, haico okufa kua sambukila omanu vosi, momo vosi va linga ekandu.” Upostolo Paulu wa amisako hati: “Va lua va lingisua vakuakandu lesino liomunu umuamue.” (Va Roma 5:19) Havele ukuekolelo, eye omunu wa tete wa fa. (Efetikilo 4:8) Noke, omãla va Adama kuenda olonekulu viavo vieya oku kuka, kuenje, via fa. Omanu va piñala ekandu kuenda olofa okuti, lomue o puluka pokati kovanyãli vaco vavali. Ndaño ka tua kũlĩhĩle ndomo ekandu kuenda olofa via tu sambukila, pole, tua siata oku mola onima yaco.

9 Eli olio esunga lieci Embimbiliya li sokisila ekandu lolofa ‘ndocisikĩlĩlo ca sikĩlĩla olofeka viosi,’ kuenda ‘ca sikĩlĩla omanu vosi.’ (Isaya 25:7) Lomue omunu o puluka kekandu kuenda kolofa. Embimbiliya li popiavo hati: “Vosi va ka muila omuenyo vu Kristu.” (1 Va Korindo 15:22) Omo liaco, Paulu wa pula hati: “Helie o mopela ketimba lioku fa oku?” (Va Roma 7:24) Kuli hẽ umue nda wa tẽla oku popela Paulu? *—Tala etosi pombuelo yemẽla.

EKANDU LOLOFA VI KA IMŨHA

10. (a) Ovinimbu vipi Viembimbiliya vi lekisa okuti Yehova o ka malako olofa? (b) Ovinimbu viaco vi tu longisa nye catiamẽla ku Yehova kuenda Komõlaye?

10 Ocili okuti, Yehova wa yonguile oku popela Paulu. Vembimbiliya tu tangamo ndoco: “O takisa olumue okufa, kuenje Ñala Yehova o puenya asuẽlẽla kovipala viosi.” (Isaya 25:8) Ndeci onjali yimue yi malako ohali omãla vaye va siata oku liyaka layo, kuenda o puenya asuẽlela vovaso avo, cimuamue haico Yehova a ka linga okuti o ka nena esanju lialua poku imũha olofa! Yesu wa siata oku kuatisa Yehova. Vukanda 1 Va Korindo 15:22 tu tangamo ndoco: “Vosi va muila omuenyo vu Kristu.” Paulu wa ecavo etambululo kepulilo liokuti, “Helie o mopela?” poku popia hati: “Mitakati Yesu Kristu, haeye Ñala yetu, a pitiye olopandu ku Suku.” (Va Roma 7:25) Yehova ka liwekelepo oku lekisa ocisola komanu, eci Adama la Heva va lueya. Omo okuti Yesu wa kuatisa Isiaye oku lulika Adama la Heva, o kuetelevo ocisola omanu. (Olosapo 8:30, 31) Pole, epata liomanu lia laikele oku yovuiwa ndati kekandu kuenda kolofa?

Yehova ka liwekelepo oku lekisa ocisola komanu, eci Adama la Heva va lueya

11. Nye Yehova a linga oco a yovole omanu?

11 Eci Adama a linga ekandu, Yehova wo sapuila hati o fa. Eli olio esunga lieci omanu vosi va piñalela ekandu kuenda olofa. (Va Roma 5:12, 16) Ukanda wa Va Roma 5:18, u popia ndoco: “Okulueya kuomunu umuamue kua nenela omanu vosi episo.” Nye Yehova a sukilile oku linga oco a kuatise omanu okuti ka lingi ovina ka vi likuata lolonumbi viaye? Yesu wa eca etambululo liepulilo eli, eci a popia hati weya oku “eca omuenyo waye ndocimuenyo coku yovola va lua.” (Mateo 20:28) Omo okuti Yesu omunu umue wa li pua, wa li eca oco ‘a yovole omanu vosi.’ Ocisembi caco ca laikele oku tẽlisa ndati esunga?1 Timoteo 2:5, 6.

Omuenyo wa lipua Adama a pumba, wa piñanyiwa lomuenyo wa lipua wa Yesu

12. Ocisembi cipi ca tẽlisa esunga?

12 Omo okuti Yesu wa kala omunu umue wa lipua, wa laikele oku kala komuenyo otembo ka yi pui. Eci oco Yehova a yonguile ku Adama. Omo liocisola Yesu a kuetele Isiaye, kuenda kocitumbulukila ca Adama, wa eca omuenyo waye wa lipua una Adama a pumba. Noke Yehova wa pindula Yesu oco a ende kilu letimba liespiritu. (1 Petulu 3:18) Ocisembi ca tẽlisa esunga lia Yehova, momo omuenyo wa lipua Adama a pumba, wa piñanyiwa lomuenyo wa lipua wa Yesu. Lekuatiso lia Yesu, ocitumbulukila ca Adama, ci pondola oku kuata omuenyo ko pui. Eli olio esunga lieci Paulu a tukuila Yesu hati, “Adama wa sulako,” wa linga espiritu li muisa omuenyo.—1 Va Korindo 15:45.

13. Nye “Adama wa sulako,” a ka lingila komanu vana va fa?

13 “Adama wa sulako,” ndopo o ka eca omuenyo ko pui kocitumbulukila ca Adama. Veliangiliyo liaco, mua kongela omanu vosi va fa osimbu. Ovo, va ka pinduiwa oco va kale vali komuenyo palo posi.—Yoano 5:28, 29.

Havele ukuekolelo okuti eye wa fa tete, o ka kuatisiwa locisembi ca Yesu (Tala ocinimbu 13)

14. Omanu va ka yovoka ndati kekambo lioku lipua?

14 Omanu va ka yovoka ndati kekambo lioku lipua? Yehova wa tumbika uviali waye kilu u ka tẽlisa ovina viaco. Osoma yaco Yesu kumue leci ci soka 144.000 komanu va nõliwa palo posi. (Tanga Esituluilo 5:9, 10.) Omo okuti omanu vaco va nõliwa ka va lipuile, va ka tẽla oku kuata elomboloko liovitangi viomanu va ka kala palo posi. Vokuenda kueci ci soka 1.000 yanyamo, Yesu kuenda vana va ka viala laye va ka kuatisa omanu toke eci va ka lipua.—Esituluilo 20:6.

15, 16. (a) Vembimbiliya, ‘unyãli wa sulako okuti kufa,’ o lomboloka nye? Otembo yipi a ka imũha? (b) Nye Yesu a ka linga ndomo ca lekisiwa vukanda 1 Va Korindo 15:28?

15 Kesulilo lieci ci soka 1.000 yanyamo, omanu vosi va lekisa epokolo, va ka yovoka kekandu kuenda kolofa. Paulu wa lombolola ndoco: “Ndeci vosi va fila ku Adama, haico vosi va muila omuenyo vu Kristu. Puãi vosi omunu omunu komangu yaye. Kristu eye epako liatete, noke vava va tiama ku Kristu eci a tukuluka. Noke kuiya [esulilo,] eci Kristu a eca usoma ku Suku, haeye Isia pana okuti wa imula ovoviali osi lovosoma osi kuenda unene wosi. Momo Kristu o viala toke a kapa ovanyãli vaye vosi vemehi [liolomãhi] viaye. Unyãli o sulako oku imũha Kufa.” (1 Va Korindo 15:22-26) Omo liaco, olofa tua piñala ku Adama vi ka imũha. ‘Ocisikĩlĩlo’ caco, ca sikĩlĩla omanu vosi, ka ci ka kalako vali.Isaya 25:7, 8.

Kesulilo lieci ci soka 1.000 yanyamo, omanu vakuepokolo va ka yovoka kekandu kuenda kolofa

16 Paulu wa amisako loku popia hati: “Eci Suku a pokuisa [ovina viosi] kokuaye muele, ... Omõlaco layevo o pokola ku Suku, u wa pokuisile [Komõla] ovina viosi, okuti koviluvo viosi Suku eye Fũ.” (1 Va Korindo 15:28) Ocipango ca Yesu catiamẽla kuviali ci ka tẽlisiwa. Kuenje, Yesu o ka sanjukila oku tiuwiya ku Yehova omoko yoku viala, kuenda oku eca kokuaye epata liomanu lia lipua.

17. Nye ci ka pita la Satana?

17 Nye ci ka pita la Satana wa siata oku kokela ovitangi komanu vosi? Tu pondola oku sanga etambululo liaco kelivulu Liesituluilo 20:7-15. Kesulilo lieci ci soka 1.000 yanyamo, Satana o ka kuata omoko yoku yapuisa omanu va lipua, oco va pite voseteko ya sulako. Noke, Satana kumue lomanu va ka nõlapo oku pokola kokuaye, va ka nyõliwa. Kuenje, enyõleho liaco li lomboloka “okufa kuavali.” (Esituluilo 21:8) Olofa viaco ‘vi ka imũha,’ momo omanu vana va ka pondiwa ‘vokufa kuavali,’ lalimue eteke va ka kuata vali omuenyo. Nda tua kolela ku Yehova, ka tu ka sukila oku kuata usumba wokuti, tu ka kongeliwa ‘vokufa kuavali.’

Omanu vosi va ka lipua, kuenda va ka taviwa la Yehova, oco va kuate omuenyo ko pui

18. Ocikele Yehova a ecele ku Adama ci ka tẽlisiwa ndati?

18 Omanu vosi va ka lipua, kuenda va ka taviwa la Yehova, oco va kuate omuenyo ko pui. Ovanyãli vosi va siata oku kokela esumuo komanu, ka va ka kalako vali. Ocikele Yehova a ecele ku Adama, ci ka tẽlisiwa lomanu vakuavo. Ovitumbulukila viaye vi ka kuata esumũlũho lioku tata ongongo, kuenda ovinyama. Omo liaco, tu ka kuata esanju ka li pui, eci Yehova a ka malako olofa okuti, ovio unyãli wetu wa sulako!

^ tini. 9 Elivulu Estudo Perspicaz das Escrituras, li popia hati, eci olonoño vi seteka oku sanga elomboloko lieci tu kukila, kuenda tu fila, ka vi tẽla oku lombolola ovina via kongelamo. Olonoño viaco, ka vi tava okuti, Yehova eye wa yambula Adama la Heva oco va fe. Omo liaco, olonoño ka vi kuete elomboloko lieci omanu va kukila, leci va fila.Elivulu 3, kemẽla 782.