Skip to content

Skip to table of contents

“Ofeka Yokuti, Yehova Eye Suku Yavo”

“Ofeka Yokuti, Yehova Eye Suku Yavo”

“Ofeka yokuti, Yehova eye Suku yavo, oyo ya sumũlũha ocili.”OSAMO 144:15.

1. Ovisimĩlo vipi omanu vamue va kuete viatiamẽla ku vana va fendela Suku?

KOLONEKE vilo omanu valua va siata oku popia vati, atavo a sangiwa voluali ka a kasi oku eca ekuatiso lialua komanu. Omanu vamue va sima okuti Suku ka tava atavo aco, momo ka va longisa ocili catiamẽla kokuaye, kuenda va siata oku linga ovina ka via sungulukile. Handi vali va simavo okuti, Suku o tava omanu vawa va sangiwa vatavo osi. Anga hẽ olondaka evi viocili? Ale Suku o yongola okuti omanu vana vo fendela va sukila oku litepa latavo esanda? Tu sanga atambululo aco poku konomuisa eci Embimbiliya li popia catiamẽla kafendeli vocili va Yehova tunde kosimbu.

OCISILA SUKU A LINGA LAFENDELI VAYE

2. Velie va kala afendeli va Yehova? Nye ca ecele uvangi wokuti va kala omanu va kuatele ukamba ulikasi la Yehova? (Tala ociluvialuvia kefetikilo liocipama cilo.)

2 Ci soka 4.000 kanyamo a pita, Yehova wa nõlele ocimunga cimue cafendeli vaye palo posi. Vembimbiliya Avirahama o tukuiwa hati ‘isia ya vosi va kuete ekolelo’ okuti, wa kala usongui wepata limue linene kuenda wa kuatele apika valua. (Va Roma 4:11; Efetikilo 14:14) Kofeka yo Kanana Avirahama wa kala “ombuale yinene” ya sumbiwa. (Efetikilo 21:22; 23:6) Yehova wa linga ocisila la Avirahama kuenda locitumbulukila caye. (Efetikilo 17:1, 2, 19) Suku wa sapuila Avirahama hati: “Ocisila cange cokuti oco ndi lisila love lombuto yove yu ku kuãi, haico vu lava, ceci [okuti], alume vosi pokati kene va seviwe evamba.” Noke wa amisako hati: “Ci linge ondimbukiso yocisila ci kasi pokati kange lene.” (Efetikilo 17:10, 11) Omo liaco, Avirahama kumue lalume vosi vepata liaye va seviwile evamba. (Efetikilo 17:24-27) Oku seviwa evamba kocitumbulukila ca Avirahama ca kala ondimbukiso yeca uvangi wokuti, va kuatele ukamba ulikasi la Yehova.

3. Ocitumbulukila ca Avirahama ceya oku kala ndati ofeka?

3 Yakoba onekulu ya Avirahama ale Isareli wa kuatele 12 komãla. (Efetikilo 35:10, 22b-26) Vokuenda kuotembo, omãla vaco veya oku kala olonjali vieci ci soka 12 kapata. (Ovilinga 7:8) Yosefe omõla wa Yakoba wa tualiwile Kegito, noke Fareo wa ecele kokuaye ocikele cimue ca velapo. Vokuenda kuotembo yonjala, Yosefe wa kuatele ocikele coku songuila upange woku ava okulia vofeka yosi. Omo lionjala yaco, Yakoba kumue lepata liaye veya oku enda Kegito. (Efetikilo 41:39-41; 42:6) Omo okuti ocitumbulukila ca Yakoba ca luile, ceya oku tukuiwa okuti, “ohongele yapata.”Efetikilo 48:4; tanga Ovilinga 7:17.

YEHOVA O YOVOLA AFENDELI VAYE

4. Ukamba upi wa kala pokati ka va Egito locitumbulukila ca Yakoba?

4 Ocitumbulukila ca Yakoba ca kala eci ci pitahãla 200 kanyamo konepa yimue yofeka Yegito yi tukuiwa hati Gosene. (Efetikilo 45:9, 10) Fareo wa lalekele va Isareli oco va kale kofeka Yegito, momo wa kũlĩhĩle Yosefe, kuenda wo sumbilile. (Efetikilo 47:1-6) Ovo va kuatele ombembua la va Egito vokuenda kueci ci soka 100 kanyamo. Va Isareli va kala vovaimbo amue atito, kuenda va enda oku tata ovinyama. Ndaño okuti va Egito va suvukile omanu va enda oku lisa olomeme, pole, va sukilile oku pokola ku Fareo loku ecelela okuti va Isareli va kala vofeka yavo.Efetikilo 46:31-34.

5, 6. (a) Ekalo liafendeli va Suku lieya oku pongoloka ndati Kegito? (b) Momo lie Mose ka pondiwilile, kuenda nye Yehova a lingila afendeli vaye?

5 Noke liotembo yimue, va Egito va kisika va Isareli oco va linge apika vavo. Embimbiliya li popia ndoco: “Ke Egito kua viala osoma yokaliye ka ya kũlĩhĩle Yosefe. Wa popia lomanu vaye, hati: ‘Omanu vaco va Isareli valua enene, haivo va pama, etu tu sule.’” Omo liaco, va Egito va kisika va Isareli oku sukula olondopi, oku lima ovapia, kuenda ovopange akuavo apika va enda oku linga kotembo yaco. Ovo va kangisa va Isareli.Etundilo 1:8, 9, 13, 14.

6 Noke Fareo yaco wokaliye wa handelekele okuti, oloñaña viosi vialume via va Isareli eci vi citiwa vi sukila oku pondiwa. (Etundilo 1:15, 16) Kotembo yaco, ukãi umue u Isareli o tukuiwa hati Yokevede, wa cita oñaña yulume yi tukuiwa hati Mose. Eci oñaña yaco ya tẽlisa olosãi vitatu inaye wo kapele vuhamba umue, kuenje wa u seleka volonẽva via kulila kohulo Yolui Nilu. Noke, ufeko umue wa kala omõla wa Fareo wa sanga Mose, kuenje wa linga omõla waye wokatumba. Pole, wa ecelela okuti ina ya Mose u tata toke eci a kula. Kuenje Mose weya oku linga ufendeli wa Yehova ukuekolelo. (Etundilo 2:1-10; Va Heveru 11:23-25) Pole, eci Yehova a limbuka okuti afendeli vaye va kala oku talisiwa ohali, wa nõla Mose okuti o va songuila oco va tunde Vegito. (Etundilo 2:24, 25; 3:9, 10) Omo liaco, Yehova wa “yovola” va Isareli.Etundilo 15:13; tanga Esinumuĩlo 15:15.

AFENDELI VA SUKU VA LINGA OFEKA

7, 8. Afendeli va Yehova va linga ndati ofeka yi kola?

7 Eci Yehova ka lingile handi esokiyo liokuti va Isareli va linga ofeka yi pokola kovihandeleko kuenda va kuata ovitunda, wa va nõlele oco va kale afendeli vaye. Eli olio esunga lieci Mose la Arone va endelele ku Fareo, loku u sapuila vati,: “Ca popia Yehova, Suku ya Isareli, ceci, hati: ‘A ece [omanu] vange, va ende, va ka ndingile ofesta vekalasoko.’”Etundilo 5:1.

8 Pole, Fareo ka tavele oku ecelela va Isareli oco va tiukile kofeka yavo. Oco Yehova a yovole afendeli vaye, wa nena afengi ekũi ku va Egito, noke wa ponda Fareo kumue lolohoka viaye Vokalunga ka Kusuka. (Etundilo 15:1-4) Osimbu ka pa pitile olosãi vitatu, Yehova wa linga ocisila la va Isareli Komunda Sinai poku va sapuila hati: “Nda wu yeva ocili kondaka yange, loku tata ocisila cange, ene muẽle vu nõliwa pokati kolofeka viosi [okuti vu] linga omanu vange muẽle”. Ovo va laikele oku linga “ofeka yi kola.”Etundilo 19:5, 6.

9, 10. (a) Ndomo elivulu Liesinumuĩlo 4:5-8 li lekisa, Ocihandeleko ca kuatisa ndati va Isareli oco va litepe lomanu vo kolofeka vikuavo? (b) Nye va Isareli va sukilile oku linga oco va lekise okuti, va kala “epata li kola ku Yehova”?

9 Vokuenda kuanyamo alua, afendeli va Yehova va enda oku songuiwa lasongui vepata okuti va kala olosoma, olonganji kuenda ovitunda. Eci va Isareli va kala Kegito osimbu ka va lingile apika, va kuamele onjila yaco yoku kuata umue o va songuila. (Efetikilo 8:20; 18:19; Yovi 1:4, 5) Pole, noke Yehova wa va yovola kupika kuenje wa eca kokuavo ovihandeleko oco vi va kuatise oku litepa la vakualofeka vikuavo. (Tanga Esinumuĩlo 4:5-8; Osamo 147:19, 20) Ocihandeleko ca kuatisa oku tepa pokati ocimunga covitunda, kuenda omanu vakuavo. Ca lekisavo okuti, “akulu” va sumbiwile omo liukũlĩhĩso kuenda uloño va kuatele ovo va sukilile oku kala olonganji. (Esinumuĩlo 25:7, 8) Ocihandeleko ca ecele komanu olonumbi viatiamẽla kefendelo liavo, kuenda kovopange eteke leteke.

10 Osimbu va Isareli ka va iñilile Vofeka Yohuminyo, Yehova wa pitulula ovihandeleko viaye kokuavo. Mose wa sapuila va Isareli hati: “Yehova, etaili wa linga ndeci a likuminya love omo, oku ku tukula wa popia hati: Ovo omanu vange muẽle. Wa ku ĩha ocikundi coku lava ovihandeleko viaye viosi. Nda o ci linga eye o ku kemainyaisa ca velapo okuti, apata osi akuavo a lulika, ci sule. O sivayiwa ca velapo. O kuata oluhimo lua piãla kuenje o sumbiliwa ca velapo. O linga muẽle epata li kola ku Yehova, Suku yove.”Esinumuĩlo 26:18, 19.

VANA KA VA KALELE VA ISARELI VA LAIKELE OKU FENDELELA KUMOSI LOMANU VA SUKU

11-13. (a) Velie va fetika oku fendelela kumue lafendeli va Yehova? (b) Omanu vana ka va kalele va Isareli okuti va yonguile oku fendela Yehova nye va sukilile oku linga?

11 Ndaño okuti va Isareli va kala ofeka ya nõliwile la Yehova palo posi, pole wa ecelela okuti, omanu vana ka va pangele onepa ku va Isareli va kalavo pokati kafendeli vaye. Embimbiliya li lekisa okuti, etendelo linene liomanu vaco oku kongelamo va Egito, va endela kumosi la va Isareli eci Suku a vopa vofeka Yegito. (Etundilo 12:38) Pokati komanu vaco pa kala apika vamue va Fareo okuti, va pokuile kelungulo lia Mose eci vofeka mua pita efengi liepanduvali.Etundilo 9:20.

Omanu vana ka va kalele va Isareli okuti va yonguile oku fendela Yehova va ponduile oku ci linga kumue lomanu Vaye va nõliwa

12 Osimbu va Isareli ka va yokele handi Olui Yordão oco va iñile vofeka yo Kanana, Mose wa va sapuila hati va sukilile oku sola ovingendeleyi via kala pokati kavo okuti, ka via pangele onepa kepata lia va Isareli. (Esinumuĩlo 10:17-19) Nda umue pokati komanu vana ka va kalele va Isareli wa lekisile onjongole yoku pokola Kovihandeleko Ekũi, afendeli va Suku va pindisiwile oco va ecelele okuti omunu waco o kala kumue lavo. (Ovisila 24:22) Kuenje omanu vamue pokati kavo veya oku linga afendeli va Yehova. Ruti okuti wa kala ukuepata lia va Moavi, wa yonguile oku fendela Yehova. Eye wa sapuila Naomi una wa kala u Isareli hati: “Omanu vove va linga omanu vange, Suku yene o lingavo Suku yange.” (Ruti 1:16) Omanu vana ka va kalele va Isareli va enda oku tukuiwa vati olomongoloke, kuenda alume vaco va seviwile evamba. (Etundilo 12:48, 49) Omo liaco, Yehova wa kuata esanju omo lioku ecelela okuti omanu vaco va panga onepa kafendeli vaye va nõliwa.Atendelo 15:14, 15.

Va Isareli va solele omanu va tunda kolofeka vikuavo va kala pokati kavo (Tala ovinimbu 11-13)

13 Yimue pokati kolohutililo Salomone a linga wa lekisa okuti Yehova wa tavavo omanu vamue ka va kalele va Isareli oco vo fendele. Eci Salomone a tumbika onembele, wa likutilila hati: “Ukombe una ka tiamẽla komanu vove va Isareli, eci a tunda kofeka yocipãla mekonda lionduko yove leka liove lia pama lokuokuo kuove kuolõha, eci eya ha likutilila loku imba ovaso konjo yilo, ove, kilu, kocitumãlo cove, yevelela, kuenje cosi ukombe waco a ku pinga, u cĩha. Oco omanu vosi vokilu lieve va kũlĩhe onduko yove ha va ku sumbi ndeci ca ku sumba omanu vove va Isareli, loku kũlĩha okuti onjo yilo nda tunga, yi tukuiwa londuko yove.” (2 Asapulo 6:32, 33) Omo liaco, koloneke via Yesu omanu vana ka va kalele va Isareli okuti va yonguile oku fendela Yehova va ponduile oku ci linga kumue lomanu Vaye va nõliwa.Yoano 12:20; Ovilinga 8:27.

OFEKA YOLOMBANGI

14-16. (a) Va Isareli veya oku kala ndati ofeka yimue Yolombangi Via Yehova? (b) Nye Yehova a yongola okuti oco afendeli vaye va sukila oku linga koloneke vilo?

14 Va Isareli va enda oku fendela Yehova Suku yavo, pole omanu vakualofeka va enda oku fendela olosuku viavo. Omo liaco, kua sukilile oku tambuluiwa epulilo eli: Helie wa kala Suku yocili? Koloneke viuprofeto Isaya Yehova wa popele hati, epulilo liaco lia sukilile oku tambuluiwa ndeci ku eciwa etambululo kombonge. Eye wa popia hati, nda olosuku via vakualofeka via kalele viocili, nda via tẽla oku eca olombangi viavo kesombiso liaco kombonge. Kuenje wa popia hati: “Veye lolombangi viavo oco va yovoke, va yevelele ha va popi vati: ‘Eci ocili!’”—Isaya 43:9.

15 Olosuku via vakualofeka ka via tẽlele oku eca uvangi wokuti viocili. Momo via kala oviteka okuti ka vi pondola oku popia, pole, vi lisenga lika nda omunu umue wa vi sondoluila pocitumãlo cikuavo. (Isaya 46:5-7) Noke Yehova wa sapuila afendeli vaye va Isareli hati: “Vulombangi viange, . . . Nda ku nõla okuti o ñulĩha kuenje o ñolẽla, loku limbuka okuti, Ame muẽle. Konyima yange ka kua la lulikiwa Suku yimue, ndaño kovaso yange ka kua la lulikiwa Suku yimue—ndaño kovaso yange ka ku kala, . . . Ame ndi Yehova ... vulombangi viange.”Isaya 43:10-12.

16 Ndeci ci pita lomunu eca uvangi kombonge, afendeli va Yehova va kuete esumũlũho lioku eca uvangi wokuti, Yehova eye lika Suku yocili. Eye wa va tukula hati, ‘omanu nda lisovuila oco va ndi sivaye.’ (Isaya 43:21) Ovo va enda oku tukuiwa okuti afendeli va Yehova. Omo okuti Yehova wa yovuile va Isareli Kegito, wa yonguile okuti va lekisa epokolo loku eca esivayo kokuaye, momo eye Ombiali yavo ya velapo. Koloneke vilo Yehova o yongola okuti afendeli vaye va lekisavo epokolo. Uprofeto Mika wa tukula ocituwa afendeli va Suku va sukilile oku lekisa poku popia hati: “Omo olofeka viosi viendela, ofeka vonduko ya suku yayo, ofeka vonduko ya suku yayo, etu puãi tu endela ño-o hũ, oloneke ka vi pui, vonduko ya Yehova Suku yetu.”Mika 4:5.

OMANU VA SINA

17. Momo lie Yehova a sokisila va Isareli nduti wayuva ka u kuete esilivilo?

17 Va Isareli ka va lekisile ekolelo ku Yehova. Momo va fetika oku kuama ongangu yomanu vana va kala oku fendela olosuku via pangiwa lavaya, kuenda lovawe, kuenje va tunga ovotala alua oku fendela olosuku viesanda. Noke lieci ci soka 2.800 kanyamo, uprofeto Hosea wa popele hati, va Isareli va kala nduti wayuva wa liwekapo oku ima apako awa. Eye wa popiavo hati: “Utima wavo we yuka uhembi, oco va yambuiwila ongole yavo.” (Hosea 10:1, 2) Eci pa pita 150 kanyamo, Yeremiya wa sokisavo va Isareli vakuesino nduti wayuva. Wa lombolola okuti, va kala nduti wayuva wa enda oku ima apako awa, pole wa pongoloka, kuenje ka wa kuatele vali esilivilo. Vonduko yuprofeto Yeremiya Yehova wa popia hati: “Olosuku viene wa litungili vi kasi pi? Vi votoke, nda vi tẽla oku u popeli kohali yene.” Noke wa amisako hati: “Omanu vange va njivala.”Yeremiya 2:21, 28, 32.

Omanu vana va panga onepa ‘kocisila cokaliye,’ va laikele oku linga ofeka yokaliye

18, 19. (a) Yehova wa popele ndati okuti wa laikele oku kuata omanu vokaliye va nõliwa palo posi? (b) Nye tu ka konomuisa vocipama ci kuãimo?

18 Va Isareli veya oku ima apako ka a kuatele esilivilo omo lioku fendela Yehova lonjila yimue ka ya sungulukile. Ovo veya oku liwekapo oku kala Olombangi Via Yehova, kuenje va fetika oku fendela oviteka. Omo liaco, Yesu wa sapuila asongui vakuetavo lia va Yudea vo koloneke viaye hati: “Usoma wa Suku upiwa kokuene kuenje weciwa kofeka yima apako awo.” (Mateo 21:43) Noke, Yehova wa nõla omanu va laikele oku panga onepa kofeka yokaliye okuti, va Isareli yespiritu. Eye wa laikele oku linga lavo “ocisila cokaliye.” Omo liaco, Yehova wa popia eci catiamẽla kokuavo hati: “Ame ndinga Suku yavo lovo va linga omanu vange.”Yeremiya 31:31-33.

19 Eci va Isareli va liwekapo oku lekisa ekolelo, Yehova wa nõla va Isareli yespiritu oco va linge omanu vaye kocita catete. Velie omanu vaye koloneke vilo? Omanu vana va yongola oku fendela Yehova va pondola oku kũlĩha ndati afendeli vaye vocili? Vocipama ci kuãimo tu ka konomuisa apulilo aco.

Yehova wa ecele ku va Isareli ovihandeleko oco vi va kuatise oku litepa la vakualofeka vikuavo