Skip to content

Skip to table of contents

YU DUWOM 49

GOLANG 147 Kol Aimanj Moramen Pane Yu Dongal Nim

Nim Nal ere Kol Aimanj Aimanj​​—Morol?

Nim Nal ere Kol Aimanj Aimanj​​—Morol?

“Alamb ende Ye Ngalem kanpolto olom bol pilgi ninda alamb kol aimanj mem [sinda.]JON 6:40.

DUWOM ENAMEN YU KERMA

Got murmulom dongala oiro sim ga, na sipsip dulom ende Jises gol opa erim bar nawal ka pende sinam.

1. Alamb pende kol aimanj moramen panimen bar nal nepisim?

 ALAMB puli mokun kanpolto non, eksesais kunum kunum ere nganj dongal pande keswos nase dongal moramen ne esim. Ba enjep kol aimanj aimanj mol punam kaple nanem nepisim, nalenem, tuwa se gosum eri. Embe paimba, Jises nim yu Jon 3:16 na 5: 24 a paim alamb “kol aimanj” mol punam kaple enam padom.

2. Kol aimanj moramen panimen bar Jon sapta 6 nal padom? (Jon 6:​39, 40)

2 Kunum ende, jep wusngama Jises bret na pis apal eri erkelnge alamb tausen puli nonjup, e jep ombolombol wei erim. a Ba tangdero alamb puliwei Jises karkar ere kulu Kapenum pujup, olom yu omblombol ende nim erkelnge alamb pile malmal wei ere bu puli kenjip. Olom embe nim, gonjup alamb akle kol aimanj mem sinam panim. (Jon 6:​39, 40 gere.) Yu embe nimbar, nim senon na kakan alamb gonjup paim akil wonam mal, buro pile. Jises yunim bar pilkane esmen, kakanjin alamb na alamb puliwei gonjup paim akil wonambe, enjep bol tapro kol aimanj moramen! Embe nimba, Jises Jon sapta 6 mom yu wes pende nim alamb yumem pilpol tonam pesil pam, ala yipe kenem kunum pra alamb puli yumem piltonam pesil paim eri. Yu e kenem mane omukro kanamen.

3. Baibel Jon 6:51 yu paim bar Jises nal panim?

3 Jises jep ere bret ngom ngonjup alamb pulikes, bulto kulu Kapenum makerojup kunum Johova enjep kopanjep man Israil ga, kulu kulman ere seim bar mana ngom nonjup bol ding mal nepisam pinjip. Nalerim, Jises yu nim pinjip alamb, Johova “min epen bret” mana ngom e pilkane enjip. (Sng. 105:40; Jon 6:31) Jises enjep pilkane enjip mokun mana pane yubol tom bar, yu kerma wei ende enjep duwom erngom. Johova mana jep wusngama ngom nonjup ga bulto gonjup. (Jon 6:49) Ba Jises olom kolsi na “min epen bret wei,” “Got ngom bret,” ala “kolmem ngonda bret” panim. (Jon 6:​32, 33, 35) Jises mana, na olom min epen bret panim yumem nalmal jeljel pam neori kele embe nim: Mana e mokun kawei wei ende Johova ngom nonjup alamb bulto gonjup. Ba “na kol ngonda bret min epen sikele mene wond, alamb ende bret e nomdal olom kunum kunum kol mora.” (Jon 6:51 gere.) Juda ga ele monjup yu e pile bu puliwei kenjip. Jises enjep nengo min epen “bret” mene wom e kawei wei pase minro pu, Got enjep kopanjep man mana bret ngom nonjup e ngonom panim, enjep yumem pilpol naronjup. Jises yumem neori kele, embe nim: “Na bret enem ngonal e, na nganjna.” Yu embe nim mem nalmal pam? Kenem yumem pilpol tonamen nalenem, e erkelde kenem kenem na kakanmen alamb bol kol aimanj mem sinamen. Jises nal nepil nim yumem omukro kanamen.

JISES KOLMEM NGONDA BRET NA NGANJNA PANIM YUMEM NALMAL PAIBEL

4. Nalernge ga pende Jises yunim pil malmal wei enjip?

4 Jises olom “nganjep mala alamb porpor ngono non kol moram” panim bar, alamb pende pil malmal wei enjip. Na bret enem ngonal e, na nganjna enem nonam panim, e olom kolmem ngondo alamb kolmem sinam e pilnim. Enjep olom nganjem wei nonam ne pildom ne pisapinjip. (Jon 6:52) Jises yu pende nim enjep pil malmal wei enjip omukro kanamen, olom embe nim: “Enem Ye Ngalem nganjem na maiyam nanonjup dal, enem kol aimanj mem nasinam” panim.—Jon 6:53.

5. Nalende kenem pilkane esmen Jises olom maiyam wei nonam nepil nanim?

5 Komna Noa kunum, Got maiyam nanonam panim. (Stt. 9:​3, 4) Ding yu Israil ga Lo ngom bar nengom eri. Ye ende maiyam nomdal, enem “olom to goram,” panim. (Wkp. 7:​27, ftn.) Jises, Juda ga Got Lo ngom karkar enam panim. (Mat. 5:​17-19) Embe pile olom nganjem wei na maiyam wei Juda ga nonam nepil nanim. Ba Jises yu jelmal alamb nanine enjip mal nim, duwom erngondo alamb “kol aimanj mem” nalmal—sinam pam pilkane enam ne nim. Jon 6:54.

6. Nalende Jises nganjem na maiyam nonam panim, yu ekin erim paninamen?

6 Jises nim yumem nalmal pam? Jises yu ekin konganem ere alamb puli monjup bar nim, ala Samaria amb bol yu ekin ding mal eri, embe nim: “Ye ende na nol ngonal nomdal, bulto olom nol nuwa weinanda. Na ngonal nol, olom kumbol tuwalto noltupo mal pa, kol aimanj mem ngonda.” (Jon 4:​7, 14) b Jises yu nim, Samaria amb noltupo wei sembar nol non kol aimanj mem sinda ne pilnanim. Embe ding mal, alamb puli Kapenum monjup bar Jises yu nengom olom nganjem na maiyam wei non kol aimanj moram nepilnanim.

WAL ENDE PRA MIN WOMBAR JISES YU DING MAL KONGANEM ERIM

7. Nawal ende min wombar Jises yu ding mal, Jon 6:53 a paim yu konganem erim?

7 Jises nganjna na maiyam nonam panim yu Jon 6:53 a paim, alamb pende pisim Kerma Mokun Aiyem nonam kunum, mambnem embe ding mal karkar enamen ne Jises nim nepisim. (Mat. 26:​26-28) Enjep nim alamb porpor Kerma Mokun Aiyem make paim bar, wom alamb bret na wain nonam panim. Ba e kun paim mo? Kenem bret na wain nonamen moma omukro kanamen wal kerma paim, nalenem, kongar dingding ne mal yemyem pal kenem Jises gom pilngo makeromon bar alamb millien puli wom. Jises nim yu Jon 6:53 a paim, na Kerma Mokun Aiyem panim nalmal yumem jeljel paibel omukro kanamen.

8. Make tal tonjup bar nawal pende jelmal paibel? (Piksa meim pra kane.)

8 Make tal tonjup bar wal tal ding mal napaibel omukro kanamen. (1) Jises nim yu Jon 6:​53-56 a paim, olom nal kunum na kulu nanje bar molo yu e nim? Kongar 32 C.E. kunum, Juda alamb puli Galili makero monjup bar Jises yu e nim. Ala kongar ende wopungo bulto Jerusalem Kerma Mokun Aiyem nonjup bar, make e pulnombol semin kenjip. (2) Jises yune alamb namal ngom? Galili alamb puli monjup bar nim, enjep nomolpa enjip bar Jises mokun ngondo nonam bar kapinjip, ba Got Gapman yu pisim bar kanapinjip. (Jon 6:26) Embe pile Jises nim yumem pilsinam amin wei napam, wamnam bol olom pilgi ninjip mem wakronjup. Disaipol aiyem man pende olom wakronjup eri. (Jon 6:​14, 36, 42, 60, 64, 66) Alamb e mambnem jel mal weipa, Jises disaipol aiyem man 11-poro kongar 33 C.E kunum, makero Kerma Mokun Aiyem make pulnombol simin kenjip. Jises kin kamonjup disaipol aiyem man 11-poro nim yumem pilpolnaronjup ba, olom kin make aironjup. Ga pende Galili monjup na Jises disaipol aiyem man, olom Got Ngalem min epen molmene wom nepilgi ninjip. (Mat. 16:16) Jises enjep yu ka nengo embe nim: “Wal pende min wo na erkanal ne erim kunum, enem na bol tapro ai monjup.” (Luk 22:28) Jon 6:53 yu pam e, Kerma Mokun Aiyem nonam kunum, mambnem karkar enam mal Jises nanim. Ba make tal e nalmal jeljel paibel, yu pende eri omukro kanamen.

(Angel darto) Juda alamb puli Galili monjup bar Jon sapta 6 a pam yu, Jises nengonom (Angel weiro) Kongar ding ende bulto Jises disaipol aiyem man apal pende, olom kin kamonjup ga Jerusalem makero monjup bar, yu nengonom (Paragrap 8 kane)


JISES NIM YUMEM KIN NALMAL PAIM

9. Kerma Mokun Aiyem nonjup kunum, alamb namal mom bar Jises yu neori kem?

9 Kerma Mokun Aiyem nonjup kunum, Jises olom aposol aiyem man is namom bret ngo, e na nganj suse paim panim. Ala bulto wain enjep ngo embe nim, e na, “maiyam enem bol kontrak kol” erind panim. (Mak 14:​22-25; Luk 22:20; 1 Kor. 11:24) Jises kontrak kol panim yu kerma wei pam. Kontrak kol pulnombol ere simin kem bar—epen pu “Jises bol ai kongan King, Got Gapmana enam ga e bol erim,”—alamb porpor bol narim ma. (Hib. 8:​6, 10; 9:15) Yu embe nim kunum aposol aiyem man yumem pilpol naronjup, ba kanan napundo Johova enjep murmulom dongala oiro sinde kontrak kol tuwal molo, semin epen pu Jises bol kongan ai enam pam.—Jon 14:​2, 3.

10. Kerma Mokun Aiyem nonjup na alamb puli Galili monjup bar Jises yunim yumem nalmal jeljel paibel? (Piksa pra kane.)

10 Pilkane endel Kerma Mokun Aiyem nonjup kunum, Jises ga apal eri “dulom kerei” monjup bar yu nim. Kunum ele olom bol pilgi ninjip aposol aiyem man mongse monjup, embe pile aposol walem ga e dulom kerei pulnombol tuwal monjup paninamen. (Luk 12:32) Aposol walem Jises kin molo bret na wain nonjup, ala bulto ga pende enjep kolngo kongan King ai enam ga—Kerma Mokun Aiyem makeronam kunum, Jises nganjem na maiyam suse pam bret na wain nonam kaple erim eri. Enjep semin epen pu olom bol moram ga. Embe pile yubol yero omukronjin bar, Jises alamb puli Galili makero monjup bar Kerma Mokun Aiyem panim yumem jelmal paim. Nalenem, alamb namba puli wei makero monjup bar yu e nim.

Bret na wain ga apal eri nom, ba “alamb puli” Jises opa erim bar pilgi ne kol aimanj mem sinam kaple enem (Paragrap 10 kane)


11. Jises Galili mol yunim bar nalmal pilkane esmen, olom ga dulom kerei pilnanim?

11 Kongar 32 C.E. kunum Jises Galili mol yunim, Juda ga olom bret ngondo nonam ne kapinjip ga monjup bar yu nim. Ba olom yunim erkelde mokun mongse ne napisam, wal kerma ende pam pilkane enam nepilnim—e enjep kol aimanj mem ngonda mokun sinam nepilnim. Jises gonjup ga paim kunum porninda kunum, akil wo kol aimanj moram panim. Ga e, Kerma Mokun Aiyem Jises bol molo ai nonjup ga apal eri e pilnanim ma. Galili molo yu nim pinjip ga wal kaka alamb porpor bol min wonda e pilnim. Weieri, olom embe nim: “Ye ende bret e nomdal kol aimanj mora; . . Bret na ngonal e, na nganjna, ngonal erkelde mala alamb kol aimanj mem sinam.”Jon 6:51. c

12. Jises kol aimanj mem sinam panim, kenem nal er sinamen?

12 Juda alamb Galili monjup bar Jises yu nim, alamb porpor na bulto kangram ngal porpor kol aimanj mem sinam nepilnim mo? Ma, olom bol pilgi ne ‘bret nonam’ alamb mongse pake sinam nepilnim. Kristen “alamb puli yipe nim [Jises] kangem dale pilgi ni” nim kin siyem kera panim. (Jon 6:​29, King James Version) Ba yu pilmonjup alamb pende Jises bulngo sikele pusepjip. Nalernge embe enjip?

13. Nawal pende ere Jises disaipol aiyem man wei moramen?

13 Alamb puli Jises enjep ambsik pam wal ngom bar mongse kapile, olom karkar enjip. Enjep keswos nganja pam to pornim, jep wusngama mokun ngom nonjup, ala enjep kapinjip yu nim pinjip bar olom karkar enjip. Ba Jises yu kun nepenem kele embe nim, na mala wo enem kapinjil wal mongse ngonal nenawond panim. Olom enjep nawal enambe pakerondo olom weieri karkar enam mal nim, wal puli duwom erngom. Olom enjep nengo “se na bol wo” nind yu pile, duwom erngond yu porpor karkar enam panim.—Jon 5:40; 6:44.

14. Jises nganjem na maiyam kawei opa erim bar, kenem nawal ere pake sinamen?

14 Jises enjep nengo, na nganjna na maiyam ngo golo enem topro siyem ken bar pakero kelde enem kol aimanj mem sinam panim. Embe pile, Juda ga pilgi ninam wal kerma pam, ala yipe kenem bol wal kerma paim eri. (Jon 6:40) Weieri, Jises nim yu Jon 6:53 paim dom mal, kenem Jises nganjem na maiyam ngo opa erim bar pake sinamen nepinjin dal, opa erim bar pilgi wei ninamen. Alamb pulikes wei pake sinam wusngam apis seim.—Efe. 1:7.

15-16. Jon sapta 6 yu paim bar, kenem nawal kerma pende duwom esmen?

15 Jon sapta 6 a yu mom bar kenem wal kerma puli duwom enjin, ala kenem porpor erdongal enem eri. Jises alamb weieri pilngonom mal nim. Olom Galili mol yune alamb ngom kunum, kes tom alamb ersi kol kem, Got Gapman yune ngom, ala alamb nomolpa enjip bar ambsik pam wal ngom eri. (Luk 9:11; Jon 6:​2, 11, 12) Ala wal kerma wei ende enjep duwom erngom e, na “kol ngonda bret” panim.—Jon 6:​35, 48.

16 Ala olom “sipsip dulom kerma,” panim, Kerma Mokun Aiyem nonjup kunum enjep bret na wain nanonjup, ala yipe Memoriel kunum pra nanom eri. (Jon 10:16) Ba enjep Jises nganjem na maiyam wei nanom, ba opa erim bar pake sim. Enjep Jises opa erim na wal pende opa erim kolto kem sinam bar, pilgi wei nim. (Jon 6:53) Bret na wain nom ga tane penema kesim, enjep kontrak kol erim bar tuwal meim pile, semin epen pu Got Kingdoma kongan King enam. Embe pile Got oiro sim, mo sipsip dulom kerma meimen, Jon sapta 6 yu kenem bol wal kerma paim omukro kanpol tonjin. Kenem wal kerma wei duwom esmen e, kenem porpor Jises gom bar pilgi dongal pande, kol aimanj mem sinamen.

GOLANG 150 Got Ki Si Nim Siyem Kera

a Jon 6:​5-35 paim yu, yu duwom yero enjin bar omukro kanjin.

b Jises nol pane yu nim bar yu ekin erim, e Johova kenem kol aimanj mem sinamen ne pilgi mokun ngonom suse pilnim.

c Jises nim yu Jon sapta 6 a paim, olom opa erim bar “alamb porpor” pilgi ne kol aimanj mem sinam kol apis seim.—Jon 6:​35, 40, 47, 54, 56-58.