Ke Takitaki Koutou e Te ʼAtua Maʼuli
Ke Takitaki Koutou e Te ʼAtua Maʼuli
“Koutou tafoki ki te Atua mauli, iaʼia ae nee ina fakatupu te lagi mo te kelekele, mo te tai pea mo onatou naunau fuape.”—Gaue 14:15.
1, 2. He koʼe ʼe lelei ke tou fakamoʼoni ko Sehova ʼe ko “te Atua mauli”?
ʼI TE ʼosi fakamālōlō e te ʼapositolo ko Paulo pea mo Palenapasi te tagata, neʼe ʼui fēnei e Paulo ki te hahaʼi ʼi Lisite ʼaē neʼe nātou mamata ki te faʼahi ʼaia: “Mo maua, e ko te u tagata o hagepe ko koutou! E ma fagonogono atu kia koutou te Logolelei ke koutou liaki ia mea fakavale aena, kae koutou tafoki ki te Atua mauli, iaʼia ae nee ina fakatupu te lagi mo te kelekele, mo te tai pea mo onatou naunau fuape.”—Gaue 14:15.
2 Ko Sehova ʼe ko he ʼAtua moʼoni, ʼe mole ko he tamapua mate, kae ko “te Atua mauli”! (Selemia 10:10; 1 Tesalonika 1:9, 10) ʼE maʼuli ia Sehova pea ʼe ko te Matapuna ʼo totatou maʼuli. “E ina foaki ki te mea fulipe te mauli mo te manava pea mo meafuape.” (Gaue 17:25) ʼE ina loto ke tou fiafia ʼi totatou maʼuli ʼi te temi nei pea mo te ka haʼu. Neʼe toe ʼui e Paulo ko te ʼAtua “nee mole haganoa ia i tona manavaofa, e ina fakato ifo te ua mai te lagi kia tatou pea mo fakafua te u taukai i onatou temi, e ina fakamahu tatou pea mo fakafonu fiafia o tatou loto.”—Gaue 14:17.
3. He koʼe ʼe feala ke tou falala ki te takitaki ʼa te ʼAtua?
3 ʼE feala ke tou falala ki te takitaki ʼa te ʼAtua heʼe tokaga ki totatou maʼuli. (Pesalemo 147:8; Mateo 5:45) Ko ʼihi ʼe mole lagi nātou falala anai ki he fakatotonu faka Tohi-Tapu, mo kapau ʼe mole nātou mahino lelei kiai peʼe ka hage maʼa nātou ʼe fefeka fau. Kae ʼe ko he agapoto te falala ki te takitaki ʼa Sehova. Koʼeni tona faʼifaʼitaki: Tatau aipe pe neʼe mole mahino he Iselaele ki te lao ʼaē neʼe ina tapuʼi te fāfā ki he sino mate, kae neʼe fua lelei kia ia tana fakalogo kiai. ʼUluaki, ʼi tana fakalogo neʼe feala ai hana felogoi lelei mo te ʼAtua maʼuli, pea lua neʼe feala hana haohaoa mai te mahaki.—Levitike 5:2; 11:24.
4, 5. (a) ʼI muʼa ʼo te temi ʼo te kau Kilisitiano, koteā te takitaki neʼe foaki e Sehova ʼo ʼuhiga mo te toto? (b) ʼE tou ʼiloʼi feafeaʼi ko te takitaki ʼa te ʼAtua ʼo ʼuhiga mo te toto ʼe tonu ke toe mulimuli kiai te kau Kilisitiano?
4 ʼE toe tatau mo te takitaki ʼa te ʼAtua ʼo ʼuhiga mo te toto. Neʼe ina ʼui kia Noe ʼe mole tonu ke kai e te tagata te toto. Pea ʼi te Lao, neʼe fakahā e te ʼAtua ʼe ina tali ke fakaʼaogaʼi pe te toto ʼi te ʼaletale—moʼo fakamolemole te agahala. ʼAki te ʼu fakatotonu ʼaia, neʼe tuku e te ʼAtua te fakatafito ʼo ʼuhiga mo te fakaʼaogaʼi maʼuhiga ʼo te toto—te hāofaki ʼo te ʼu maʼuli ʼaki te totogi ʼa Sesu. (Hepeleo 9:14) Ei, neʼe fai te ʼu fakatotonu ʼaia e te ʼAtua moʼo hāofaki totatou maʼuli pea ke tou maʼuli fiafia. ʼO ʼuhiga mo te vaega ʼo Senesi 9:4, neʼe tohi fēnei e te tagata sivi Tohi-Tapu ʼo te 19 sēkulō ko Adam Clarke: “Ko te fakatotonu ʼaia [kia Noe] ʼe kei mulimuli lelei kiai ia te kau Kilisitiano ʼo te potu esite. . . . Neʼe tapuʼi e te lao te kai ʼo te toto, he neʼe ina fakakikite te toto ʼaē neʼe tonu ke liligi maʼa te agahala ʼo te malamanei, pea ʼi te temi ʼaē neʼe faka mafola ai te logo lelei, neʼe mole tonu ke kai te toto, he neʼe kei ina fakatātā pe te toto ʼaē neʼe tonu ke liligi moʼo fakamolemole te ʼu agahala.”
5 Neʼe lagi talanoa te tagata sivi Tohi-Tapu ʼaia ki te logo lelei ʼo ʼuhiga mo Sesu. ʼE talanoa te logo lelei ʼaia ki te fekauʼi e te ʼAtua tona ʼAlo ke mate maʼa tatou, tana liligi tona taʼataʼa ke feala hatatou maʼu te maʼuli heʼegata. (Mateo 20:28; Soane 3:16; Loma 5:8, 9) Neʼe toe talanoa ia te tagata sivi Tohi-Tapu ki te fakatotonu ki muli age ʼaē ke mole kai e te ʼu tisipulo ʼa Kilisito te toto.
6. Koteā te fakatotonu ʼo ʼuhiga mo te toto neʼe fai ki te kau Kilisitiano, pea koteā tona tupuʼaga?
6 ʼE koutou ʼiloʼi neʼe foaki e te ʼAtua ki te kau Iselaele te ʼu lao ʼe lauʼi teau. Hili te mate ʼo Sesu, neʼe mole kei maʼua ki tana ʼu tisipulo ke nātou taupau te ʼu lao fuli ʼaia. (Loma 7:4, 6; Kolose 2:13, 14, 17; Hepeleo 8:6, 13) Kae ʼi te tahi temi neʼe lagaʼi ai te fehuʼi ʼo ʼuhiga mo te maʼua maʼuhiga—te silikosisio ʼa te hahaʼi tagata. Ko nātou ʼaē neʼe mole ko he kau Sutea pea mo nātou fia maʼu te ʼu lelei ʼo te taʼataʼa ʼo Kilisito, neʼe tonu koa ke nātou silikosisio, ʼo nātou fakahā ai ʼe kei nātou mulimuli ki te Lao? ʼI te taʼu 49 ʼo totatou temi, neʼe vakaʼi e te kolesi pule ia te faʼahi ʼaia. (Gaue, kapite 15) ʼAki te tokoni ʼa te laumālie ʼo te ʼAtua, neʼe tala e te kau ʼapositolo pea mo te ʼu tagata ʼāfea ko te fakamaʼua ʼo te silikosisio kua fakagata ʼaki te Lao. Kae neʼe ʼi ai ʼihi lao fakaʼatua neʼe kei tonu ke mulimuli kiai te kau Kilisitiano. ʼI tana tohi ki te ʼu kokelekasio, neʼe ʼui fēnei e te kolesi pule: “Ko te laumālie maʼoniʼoni pea mo mātou totonu, kua mātou fakafuafua ʼe lelei ke ʼaua naʼa mātou hilifaki atu kia koutou he tahi age kavega ʼi te ʼu meʼa ʼaenī ʼe ʼaoga: ʼaē ko te fakamamaʼo mai te ʼu meʼa ʼaē ʼe sakilifisioʼi ki te ʼu tamapua, pea mo te toto, pea mo te meʼa ʼaē neʼe tege, pea mo te folonikasio. Kapau ʼe koutou tokaga kia koutou ʼo ʼuhiga mo te ʼu meʼa ʼaia, ʼe koutou fīmālie anai.”—Gaue 15:28, 29, MN.
7. ʼE maʼuhiga feafeaʼi ki te kau Kilisitiano tanatou ‘fakamamaʼo mai te toto’?
7 ʼE hā lelei mai, kia mata ʼo te kolesi pule neʼe maʼuhiga ʼaupito te ‘fakamamaʼo mai te toto’ ohage pe ko te fakamamaʼo mai te ʼu aga heʼeʼaoga pea mo te tauhi tamapua. ʼE fakamoʼoni ai ko te tapuʼi ʼo ʼuhiga mo te toto neʼe mole tonu ke meʼa noaʼi. Ko te kau Kilisitiano ʼaē neʼe nātou tauhi tamapua peʼe nātou fai he aga heʼeʼaoga kae mole nātou fakahemala, neʼe mole feala ke nātou “maʼu . . . te puleʼaga ʼo te ʼAtua,” kae “e mau tonatou vaega i . . . te lua mate.” (1 Kolonito 6:9, 10, MN; Apokalipesi 21:8; 22:15) Koutou tokagaʼi te ʼu faʼahi kehekehe ʼaenī ʼe lua: Ko te mole mulimuli ki te takitaki ʼa te ʼAtua ʼo ʼuhiga mo te ʼuhiga taputapu ʼo te toto ʼe feala ke iku ki te mate heʼegata. Ko te fakaʼapaʼapa ki te sakilifisio ʼa Sesu ʼe feala ke iku ki te maʼuli heʼegata.
8. Koteā ʼaē ʼe fakahā ai neʼe mulimuli lelei te ʼu ʼuluaki Kilisitiano ki te takitaki ʼa te ʼAtua ʼo ʼuhiga mo te toto?
8 Neʼe mahino feafeaʼi ki te ʼu ʼuluaki Kilisitiano ia te takitaki ʼa te ʼAtua ʼo ʼuhiga mo te toto pea neʼe nātou mulimuli feafeaʼi kiai? Koutou manatuʼi te ʼui fēnei ʼa Clarke: “ ʼI te temi ʼaē neʼe faka mafola ai te logo lelei, neʼe mole tonu ke kai te toto, he neʼe kei ina fakatātā pe te toto ʼaē neʼe tonu ke liligi moʼo fakamolemole te ʼu agahala.” ʼE fakamoʼoni e te hisitolia neʼe fakaʼapaʼapa ʼaupito te kau ʼuluaki Kilisitiano ki te faʼahi ʼaia. Neʼe tohi fēnei e Tertullien: “Ko nātou ʼaē neʼe gaoʼi ʼi te ʼu malaʼe faigaoʼi, neʼe nātou ʼinu te toto ʼo te hahaʼi agakovi moʼo faitoʼo tonatou mahaki moa.” Neʼe kai e te kau pagani te toto, kae neʼe ʼui e Tertullien ko te kau Kilisitiano “neʼe mole nātou kai pe la te toto ʼo te manu ʼi [tanatou] meʼa kai . . . Moʼo ʼahiʼahiʼi te kau Kilisitiano koutou foaki kia nātou he ʼu sosiso totoʼia, kae ʼe koutou ʼiloʼi lelei ʼe tapu kia nātou te faʼahi ʼaia.” Ei, tatau aipe pe neʼe matehi nātou, kae neʼe mole fia kai te toto e te kau Kilisitiano. Neʼe maʼuhiga ʼaupito kia nātou te takitaki ʼa te ʼAtua.
9. Koteā te tahi ʼu faʼahi ʼaē ʼe faka ʼuhiga kiai te mole kai ʼaē ʼo te toto?
9 ʼE lagi manatu ʼihi neʼe ʼui pe e te kolesi pule ki te kau Kilisitiano ke mole nātou kai peʼe ʼinu te toto, pea ke mole nātou kai te kanoʼi manu ʼaē neʼe totoʼia peʼe ko te meʼa kai ʼaē neʼe ʼai kiai te toto. ʼE moʼoni neʼe ko te faʼahi maʼuhiga ʼaia ʼo te fakatotonu ʼa te ʼAtua kia Noe. Pea ko te fakatotonu ʼa te kau ʼapositolo neʼe ina toe ʼui ki te kau Kilisitiano ke ‘nātou fakamamaʼo mai te kanoʼi manu totoʼia,’ te kanoʼi manu ʼaē neʼe mole fakahali tona toto. (Senesi 9:3, 4; Gaue 21:25) Kae neʼe ʼiloʼi e te ʼu ʼuluaki Kilisitiano ʼe ʼi ai te tahi ʼu faʼahi ʼe pipiki kiai. ʼI ʼihi temi neʼe fakaʼaogaʼi te toto ʼi te ʼu faitoʼo. Neʼe tohi e Tertullien ko ʼihi hahaʼi pagani neʼe nātou kai te toto moʼo faitoʼo tonatou mahaki moa. Pea neʼe lagi ʼi ai te tahi ʼu faʼahiga fakaʼaogaʼi ʼo te toto moʼo faitoʼo te ʼu mahaki pea mo hāofaki te hahaʼi mai te mahaki. ʼO toe feiā aipe, neʼe mole fakaʼaogaʼi e te kau Kilisitiano te toto ohage ko honatou “meʼa faitoʼo.” Neʼe nātou mulimuli tuʼumaʼu pe ia ki te fakatotonu ʼaē neʼe fai age kia nātou, tatau aipe pe neʼe tonu ke matehi ia nātou.
Te Toto ʼAē ʼe Fakaʼaogaʼi ʼi Te ʼu Meʼa Faitoʼo
10. ʼI te faʼahi faka tōketā, ʼe fakaʼaogaʼi feafeaʼi te toto, pea koteā te fehuʼi ʼaē ʼe lagaʼi ai?
10 ʼI te temi nei ʼe ko te meʼa māhani te fakaʼaogaʼi ʼo te toto ʼi te ʼu faitoʼo. ʼI te kamata, neʼe ko te toto katoa ʼaē neʼe fakaʼaogaʼi ʼi te ʼu foʼi huki toto—neʼe foaki e he tahi tona toto, neʼe tānaki pea neʼe ʼai leva ki he tahi neʼe lagi lavea ʼi te tau. Ki muli age, neʼe feala ki te hahaʼi ʼaē ʼe nātou fai te ʼu kumi ke nātou vaevae te toto ia koga tāfito e fā. ʼI tanatou fakaʼaogaʼi te ʼu koga ʼaia e fā ʼo te toto, neʼe feala ki te ʼu tōketā ke nātou ʼai te toto ki te hahaʼi ʼe lahi age, ʼo lagi foaki te plasma ki he tahi neʼe lavea pea mo te ʼu globules rouges ki he tahi age. Ko te tahi ʼu kumi neʼe nātou fakahā ko te koga ʼo te toto, ohage ko te plasma, ʼe feala ke toe maʼu ai te tahi ʼu koga, pea ʼe feala ke lahi age te hahaʼi mahaki ʼaē ʼe fakaʼaogaʼi kiai te ʼu koga ʼaia. ʼE kei hoko atu te ʼu faiga ʼaē ke maʼu he tahi ʼu koga ʼo te toto, pea ʼe ʼui ʼe ʼi ai te ʼu fakaʼaogaʼi foʼou ʼo te ʼu koga ʼaia. Koteā te manatu ʼa te Kilisitiano ki te ʼu faʼahi ʼaia? ʼE mahino kua ina tukupau ke mole ina tali he foʼi huki toto, kae ʼe lagi uga anai ia ia e tona tōketā ke ina tali he koga ʼo te toto, ohage ko he ʼu globules rouges. Peʼe ko te faitoʼo ʼaē ka fai kia ia ʼe fakaʼaogaʼi pe anai he kiʼi koga veliveli neʼe toʼo mai te tahi koga ʼo te toto. Koteā te tonu ʼaē ka fai e he kaugana ʼa te ʼAtua ʼi te ʼu faʼahi ʼaia, ʼi tana manatuʼi ʼaē ko te toto ʼe ko he meʼa taputapu pea ʼe ko te taʼataʼa ʼo Kilisito ʼaē ʼe ina hāofaki te ʼu maʼuli?
11. ʼI te faʼahi faka tōketā, koteā te manatu totonu neʼe maʼu talu mai fualoa e te kau Fakamoʼoni ʼo ʼuhiga mo te toto?
11 Talu mai fualoa, kua fakahā lelei e te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova tanatou manatu ʼo ʼuhiga mo te toto. Ohage la, neʼe nātou tohi te alatike neʼe tā ʼi te sulunale The Journal of the American Medical Association (ʼi te ʼaho 27 ʼo Novepeli ʼo te taʼu 1981, neʼe toe tā ʼi te kaupepa lahi Comment le sang peut-il vous sauver la vie ?, ʼi te pasina 27 ki te 29). * Neʼe talanoa te alatike ʼaia kia Senesi, mo Levitike, pea mo Gaue. Neʼe ʼui fēnei ai: “Logola ʼe mole ko he ʼu kupu faka tōketā ʼaē ʼe fakaʼaogaʼi ʼi te ʼu vaega ʼaia, kae ki te kau Fakamoʼoni ʼe ko he lekula ʼe ina tapuʼi te ʼu foʼi huki toto katoa, mo te érythrocytaires pea mo te plasma, pea mo te ʼai ʼo te ʼu globules blancs pea mo te ʼu plaquettes.” ʼI te tohi Emergency Care (Te Foimo Fai ʼo He Faitoʼo) ʼo te taʼu 2001, ʼi te kupu “Te Faʼufaʼu ʼo te Toto,” neʼe ʼui fēnei: “ ʼE lahi te ʼu koga ʼe nātou faʼu te toto: ko te plasma, mo te ʼu globules blancs pea mo te ʼu globules rouges, pea mo te ʼu plaquettes.” Koia, ʼo mulimuli ki te ʼu faʼahi faka tōketā ʼaia, ʼe fakafisi te kau Fakamoʼoni ki te ʼu huki toto katoa peʼe ko te ʼu koga ʼaia ʼo te toto.
12. (a) Koteā te manatu ʼaē neʼe fakahā ʼo ʼuhiga mo te ʼu koga ʼaē ʼe toʼo mai ai te ʼu koga tāfito ʼo te toto? (b) ʼE tou lava maʼu ʼifea he tahi ʼu manatu ʼo ʼuhiga mo te faʼahi ʼaia?
12 Neʼe hoko atu fēnei e te alatike ʼaia: “Ko te mahino ʼa te kau Fakamoʼoni ki te ʼu vaega ʼaia ʼe mole ina tapuʼi katoa te fakaʼaogaʼi ʼo te ʼu [koga] ohage ko te albumine, mo te ʼu immunoglobulines pea mo te ʼu faitoʼo maʼa te kau hémophiles; ʼe fai e te ʼu Fakamoʼoni takitokotahi te tonu ʼaē peʼe ina tali te ʼu faitoʼo ʼaia.” Talu mai te taʼu 1981, neʼe tānaki kehe ke fakaʼaogaʼi te ʼu koga veliveli ʼo te ʼu koga tāfito e fā ʼo te toto. ʼO ʼuhiga mo te faʼahi ʼaia, ʼe maʼu te ʼu tokoni ʼaoga ʼi Te Tule Leʼo ʼo te ʼaho 15 ʼo Sūnio 2000, ʼi te alatike “Te ʼu Fehuʼi ʼa Te Kau Lautohi.” Neʼe toe tā te tali ʼaia ʼi te ʼu pasina 29 ki te 31 ʼo te nusipepa ʼaenī maʼa te ʼu lauʼi miliona hahaʼi ʼaē ʼe nātou lau te nusipepa ʼaenī. ʼE foaki ai he ʼu manatu ʼaoga, pea ʼe koutou tokagaʼi anai ko te ʼu meʼa ʼaē ʼe tohi ai ʼe ʼalutahi pe mo te ʼu manatu tāfito ʼaē neʼe tā ʼi te taʼu 1981.
Tokotou Leʼo ʼo Loto
13, 14. (a) Koteā te leʼo ʼo loto, pea koteā tona ʼaoga ʼo ʼuhiga mo te toto? (b) Koteā te fakatotonu neʼe foaki e te ʼAtua ki Iselaele ʼo ʼuhiga mo te kai ʼo te kanoʼi manu, kae koteā te ʼu fehuʼi ʼaē neʼe lagi feala ke lagaʼi ai?
13 ʼO ʼuhiga mo te ʼu manatu ʼaia, ʼe tonu ke tou fakaʼaogaʼi totatou leʼo ʼo loto. Koteā tona tupuʼaga? ʼE tali e te kau Kilisitiano te maʼua ʼaē ke nātou mulimuli ki te takitaki ʼa te ʼAtua, kae ʼi ʼihi ʼu ʼaluʼaga ʼe tonu ke nātou fai e nātou takitokotahi he ʼu tonu, ʼo mulimuli ki tonatou leʼo ʼo loto. Ko te leʼo ʼo loto ʼe ko te fealagia ʼaē ke tou fakafuafua pea mo fai he ʼu tonu, pea ʼi te agamāhani ʼe pipiki ki te aga ʼaē ʼe tonu ke fai. (Loma 2:14, 15) Kae ʼe koutou ʼiloʼi ʼe kehekehe te ʼu leʼo ʼo loto. * ʼE ʼui e te Tohi-Tapu ʼe maʼu e ʼihi ‘he leʼo ʼo loto ʼe vaivai,’ pea ko ʼihi ʼe mālohi tonatou leʼo ʼo loto. (1 Kolonito 8:12) ʼE kehekehe te tuputupu ʼa te ʼu Kilisitiano ʼi tanatou mahino ki te finegalo ʼo te ʼAtua pea mo tana ʼu manatu, pea mo tanatou faka ʼalutahi te ʼu faʼahi ʼaia mo te ʼu tonu ʼe nātou fai. Moʼo faʼifaʼitakiʼi te faʼahi ʼaia, ʼe feala ke tou talanoa ki te kau Sutea pea mo te kai ʼo te kanoʼi manu.
14 ʼE fakahā lelei e te Tohi-Tapu ko he tahi ʼe fakalogo ki te ʼAtua ʼe mole ina kai anai ki he kanoʼi manu ʼe totoʼia. Neʼe maʼuhiga ʼaupito te faʼahi ʼaia heʼe māʼiape la ʼi te ʼaluʼaga fakavilivili ʼaē neʼe kai ai e te ʼu solia Iselaele ia te kanoʼi manu totoʼia, neʼe nātou fai te toe agahala mamafa. (Teutalonome 12:15, 16; 1 Samuele 14:31-35) Kae ʼe feala ke lagaʼi te ʼu fehuʼi ʼaenī: Ko he Iselaele neʼe ina matehi he ōvi, neʼe lava feafeaʼi hana faka liligi fakavilivili te toto? Neʼe tonu koa ke ina tuʼusi te kia ʼo te manu moʼo fakahali katoa te toto? Neʼe tonu koa ke ina tautau te ʼu vaʼe ʼo te manu? Lolotoga temi ʼe fia? ʼE feafeaʼi anai mo kapau ko he pipi lahi? Māʼia pe la ʼi tana kua fakahali te toto, kae ʼe feala ke toe he kiʼi moʼi toto ʼi te kanoʼi manu. Neʼe feala koa ke ina kai ki te kanoʼi manu ʼaia? Ko ai ʼaē ka ina fai he tonu kiai?
15. Koteā ʼaē neʼe fai e ʼihi kau Sutea ʼo ʼuhiga mo te kai ʼo te kanoʼi manu, kae koteā te fakatotonu ʼaē neʼe foaki e te ʼAtua?
15 Kapau la ʼe fai te ʼu fehuʼi ʼaia e he Sutea ʼe tauhi fakalelei. ʼE lagi manatu anai ʼe lelei tana mole kai ki te kanoʼi manu ʼaē ʼe fakatau ʼi te fakatauʼaga meʼa, ohage pe ko he tahi Sutea ʼe mole ina kai anai he kanoʼi manu neʼe lagi momoli ki he tamapua. Ko te tahi kau Sutea neʼe hoki nātou kai te kanoʼi manu ʼi te kua ʼosi mulimuli ki te ʼu faʼahi fuli moʼo fakahali ʼo te toto. * (Mateo 23:23, 24) Koteā takotou manatu ʼo ʼuhiga mo te ʼu aga kehekehe ʼaia? Tahi ʼaē meʼa, mai tona ʼaluʼaga ʼaē neʼe mole fakamaʼua e te ʼAtua te ʼu taʼi aga ʼaia, ʼe lelei koa ke fai e te kau Sutea he ʼu tuʼuga fehuʼi ki te kau takitaki lotu ke maʼu mai ai he ʼu lekula ki te ʼu meʼa fuli ʼaia? Logola te mafola ʼo te aga ʼaia ʼi te lotu faka Sutea, ʼe fakafiafia tatatou ʼiloʼi ʼaē neʼe mole fakatotonu e Sehova ki tana kau atolasio moʼoni ke nātou fai feiā moʼo maʼu he ʼu tonu ʼo ʼuhiga mo te toto. Neʼe foaki e te ʼAtua te fakatotonu tāfito ʼo ʼuhiga mo te matehi ʼo te ʼu manu ʼaē ʼe maʼa pea mo te fakahali ʼo tanatou toto, kae neʼe mole talanoa ki he tahi ʼu faʼahi.—Soane 8:32.
16. He koʼe ʼe feala ke kehekehe te ʼu manatu ʼa te kau Kilisitiano ʼo ʼuhiga mo te tali ʼo he kiʼi koga veliveli ʼo he koga tāfito ʼo te toto?
16 Ohage ko tona fakahā ʼi te palakalafe 11 pea mo te 12, ʼe mole tali e te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova te ʼu foʼi huki toto peʼe ko te ʼu koga tāfito e fā ʼo te toto—te plasma, te ʼu globules rouges, te ʼu globules blancs pea mo te ʼu plaquettes. E feafeaʼi ʼo ʼuhiga mo te tahi ʼu koga ʼaē ʼe toʼo mai te ʼu koga tāfito ʼaia, ohage la ko te ʼu sérums ʼaē ʼe maʼu ai te ʼu anticorps moʼo tauʼi he mahaki peʼe ko te kona ʼo te uʼusi ʼa te gata? (Vakaʼi te pasina 30, ʼi te palakalafe 4.) ʼE manatu e ʼihi ko te ʼu kiʼi koga veliveli ʼaia ʼe mole kei faka ʼuhiga ko he toto pea ʼe mole pipiki kiai te fakatotonu ʼaē ‘ke fakamamaʼo mai te toto.’ (Gaue 15:29; 21:25; pasina 31, palakalafe 1) ʼE ʼa nātou te fai ʼo he tonu kiai. Ko te leʼo ʼo loto ʼo ʼihi ʼe ina uga anai ia nātou ke nātou fakafisi ki te ʼu meʼa fuli ʼaē ʼe maʼu ai te toto (peʼe ko te toto ʼo te manu peʼe ʼo te tagata), māʼiape la mo he kiʼi koga veliveli peʼe ko he koga tāfito pe e tahi ʼo te toto. * Pea ko ʼihi ʼe nātou tali anai te ʼai kia nātou te meʼa ʼaē ʼe higoaʼi ko te protéine plasmatique moʼo faitoʼo he mahaki peʼe ko te tauʼi ʼo te kona ʼa te gata, kae nātou fakafisi ki he tahi ʼu koga veliveli ʼo te toto. Tahi ʼaē meʼa, tokolahi te kau Kilisitiano ʼe nātou fakafisi ki ʼihi faitoʼo ʼe fai ʼaki te koga neʼe toʼo mai te koga tāfito e tahi ʼo te toto heʼe lagi tatau mo te koga tāfito ʼaia ʼo te toto pea mo fakaʼaogaʼi moʼo taupau te maʼuli.
17. (a) ʼE lava tokoni feafeaʼi mai totatou leʼo ʼo loto mokā tonu ke tou fai he puleʼaki ʼo ʼuhiga mo te ʼu koga ʼo te toto? (b) He koʼe ʼe maʼuhiga ʼaupito te ʼu tonu ʼaē ʼe tou fai ʼi te faʼahi ʼaia?
17 Ko te meʼa ʼaē ʼe ʼui e te Tohi-Tapu ʼo ʼuhiga mo te leʼo ʼo loto ʼe tokoni mai mokā tou fai he ʼu tonu. Ko te ʼuluaki meʼa ʼaē ʼe tonu ke koutou fai ko te ʼiloʼi te meʼa ʼaē ʼe ʼui e te Folafola ʼa te ʼAtua pea mo mulimuli kiai tokotou leʼo ʼo loto. ʼE feala ai anai ke koutou fai he tonu ʼe ʼalutahi mo te takitaki ʼa te ʼAtua kae mole koutou kole ki he tahi ke ina fai he tonu maʼa koutou. (Pesalemo 25:4, 5) ʼO ʼuhiga mo te tali ʼaē ʼo he ʼu koga ʼo te toto, neʼe manatu fēnei ʼihi: ‘ ʼE fakalogo te faʼahi ʼaia ki totatou leʼo ʼo loto, koia ʼe ko he faʼahi ʼe mole maʼuhiga.’ ʼE ko he fakakaukau hala ʼaia. Kapau ko he faʼahi ʼe fakalogo pe ki tokita leʼo ʼo loto pea ʼe mole faka ʼuhiga leva ʼe ko he faʼahi ʼe mole maʼuhiga. ʼE feala ke ʼi ai hona ʼu fua kovi. ʼE feala ke malave kovi ki ʼihi ʼe mole tatau tonatou leʼo ʼo loto mo tatou. ʼE feala ke tou mahino ki te faʼahi ʼaia, ʼi te tokoni ʼa Paulo ʼo ʼuhiga mo te kanoʼi manu ʼaē neʼe lagi momoli ki he tamapua pea ki muli age neʼe fakatau ʼi te fakatauʼaga meʼa kai. Neʼe tonu ke tokaga he Kilisitiano ke mole ‘lavea te ʼu leʼo ʼo loto ʼo nātou ʼaē ʼe vaivai.’ Kapau ʼe tūkia ʼihi ʼuhi ko ia, ʼe feala ai ke ina ‘fakaʼauha tona tēhina ʼaē neʼe mate Kilisito maʼa ia’ pea mo agahala ai kia Kilisito. Koia, logola ʼe fakalogo kia tatou peʼe tou tali peʼe kailoa ia te ʼu kiʼi koga veliveli ʼo te toto, kae ko te ʼu tonu ʼaia ʼe tonu ke fakakaukauʼi lelei.—1 Kolonito 8:8, 11-13; 10:25-31.
18. ʼE lava fakalogo feafeaʼi he Kilisitiano ki tona leʼo ʼo loto moʼo fai he ʼu tonu ʼo ʼuhiga mo te toto?
18 Ko te malave ʼaē kia koutou ia te ʼu tonu ʼaē ʼe koutou fai ʼe ko te tahi faʼahi ʼaia ʼe ina fakahā mai te maʼuhiga ʼo te ʼu tonu ʼo ʼuhiga mo te toto. Kapau ʼe koutou toʼo he kiʼi koga veliveli pe ʼo te toto kae hoha tokotou leʼo ʼo loto ʼaē neʼe akoʼi e te Tohi-Tapu, pea ʼaua naʼa koutou meʼa noaʼi. ʼE mole tonu ke koutou fakafisi ki te meʼa ʼaē ʼe ʼui atu e tokotou leʼo ʼo loto ʼuhi heʼe ʼui atu e he tahi: “ ʼE lelei pe ia te toʼo ʼo te faitoʼo ʼaia; tokolahi neʼe nātou toʼo.” Koutou manatuʼi ko te ʼu lauʼi miliona hahaʼi ʼi te temi nei ʼe mole nātou fakalogo ki tonatou leʼo ʼo loto, pea ʼe mole kei gāue ai tonatou leʼo ʼo loto, ʼo nātou loi peʼe nātou fai he ʼu meʼa ʼe kovi kae mole nātou fakahemala. ʼE mahino ia ʼe mole fia liliu te kau Kilisitiano ohage ko nātou ʼaia.—2 Samuele 24:10; 1 Timoteo 4:1, 2.
19. Koteā ʼaē ʼe tonu ke tou manatuʼi tāfito mokā tou fai he tonu ʼo ʼuhiga mo he faitoʼo ʼe ʼai kiai te toto?
19 ʼI te fakaʼosi ʼo te tali ʼi te pasina 29 ki te 31 ʼe ʼui fēnei ai: “Ko tona faka ʼuhiga koa, kapau ʼe kehekehe te manatu ʼa te kau Kilisitiano pea mo kehekehe tanatou ʼu tonu ʼaē ʼe nātou fai ʼo mulimuli ki tonatou leʼo ʼo loto, pea ʼe mole maʼuhiga te faʼahi ʼaia? Kailoa, ʼe maʼuhiga ʼaupito.” ʼE maʼuhiga tāfito heʼe pipiki kiai takotou ʼu felogoi mo “te Atua mauli.” ʼE gata pe ki te ʼu felogoi ʼaia ʼaē ʼe nātou taki ki te maʼuli heʼegata, heʼe fakatafito ki te taʼataʼa ʼaē neʼe liligi e Sesu ʼaē ʼe ina hāofaki te ʼu maʼuli. Tou fakaʼapaʼapa lahi ki te toto koteʼuhi ʼe fakaʼaogaʼi e te ʼAtua ia te faʼahi ʼaia moʼo hāofaki te hahaʼi. Neʼe tonu te ʼu meʼa ʼaē neʼe tohi e Paulo: “Nee koutou hala mo falala, pea hala mo atua i te malama-nei. Kae i te temi-nei ia Kilisito Sesu ko koutou ae nee mamao i te temi muà, kua koutou ovi mai aki te taataa o Kilisito.”—Efeso 2:12, 13.
[Kiʼi nota]
^ Neʼe tā e te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova.
^ ʼI te tahi ʼaho, neʼe ʼalu Paulo mo te ʼu Kilisitiano e toko fā ki te fale lotu moʼo fai te toʼotoʼoga ʼo te fakamaʼa. Neʼe mole kei maʼua ke nātou mulimuli ki te Lao, kae neʼe fai e Paulo te faʼahi ʼaia ʼuhi ko te tokoni ʼaē neʼe fai age e te ʼu tagata ʼāfea ʼi Selusalemi. (Gaue 21:23-25) Kae ko ʼihi Kilisitiano neʼe feala ke nātou manatu ʼe mole nātou hū anai ki te fale lotu peʼe mole nātou fai anai te toʼotoʼoga ʼaia. Neʼe kehekehe te ʼu leʼo ʼo loto ʼo te kau Kilisitiano ʼi te temi ʼaia, pea ʼe toe tatau pe ia ʼaho nei.
^ ʼE fakahā lelei ʼi te Encyclopaedia Judaica te ʼu “tuʼuga lekula faigataʼa ʼaupito” ʼaē neʼe fai ʼo ʼuhiga mo te “fakamaʼa lelei” ʼo te kanoʼi manu. Ohage la ko minuta e fia ʼaē ʼe tonu ke tuku ai te kanoʼi manu ʼi te vai, peʼe feafeaʼi tona hili ki te papa, te māsima ʼaē ʼe tonu ke ʼai kiai, pea mo te temi ʼaē ʼe tonu ke fufulu ai te kanoʼi manu ʼi te vai momoko.
^ ʼE lahi te ʼu faitoʼo ʼe fai moʼo fakatuputupu te ʼu globules ʼe ko he ʼu recombinants neʼe mole fai ʼaki te toto. Kae ʼi ʼihi ʼu ʼaluʼaga ko he kiʼi koga veliveli ʼaupito ʼo te toto, ohage ko te albumine, ʼe feala ke ʼai kiai.—Vakaʼi Te Tule Leʼo ʼo te ʼaho 1 ʼo ʼOketopeli 1994, ʼi te alatike “Te ʼu Fehuʼi ʼa Te Kau Lautohi.”
ʼE Kei Koutou Manatuʼi Koa?
• Koteā te fakatotonu ʼo ʼuhiga mo te toto neʼe fai e te ʼAtua kia Noe, mo te kau Iselaele, pea mo te kau Kilisitiano?
• ʼO ʼuhiga mo te toto, koteā ʼaē ʼe fakafisi kiai te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova?
• Koteā te faka ʼuhiga ʼo te ʼui ʼaē ʼe fakalogo ki tota leʼo ʼo loto te tali ʼo he kiʼi koga veliveli mai te koga tāfito ʼo te toto, kae koteā ʼaē ʼe mole tonu ke manatu ki ai he tahi?
• Kapau ʼe maʼua ke fai he tonu, he koʼe ʼe tonu ke tou manatuʼi tuʼumaʼu tatatou ʼu felogoi mo te ʼAtua?
[Fehuʼi]
[Talanoa ʼo te pasina 22]
(Vakaʼi te nusipepa)
TE MANATU TĀFITO ʼO ʼUHIGA MO TE TOTO
TE TOTO KATOA
ʼE MOLE TALI
Te ʼu globules rouges
Te ʼu globules blancs
Te ʼu plaquettes
Te plasma
ʼE FAKALOGO KI TE KILISITIANO
Te ʼu koga veliveli mai te ʼu globules rouges
Te ʼu koga veliveli mai te ʼu globules blancs
Te ʼu koga veliveli mai te ʼu plaquettes
Te ʼu koga veliveli mai te plasma
[Paki ʼo te pasina 20]
Neʼe fai e te kolesi pule te tonu ʼaē ko te kau Kilisitiano ʼe tonu ke nātou ‘fakamamaʼo mai te toto’
[Paki ʼo te pasina 23]
ʼAua naʼa koutou meʼa noaʼi tokotou leʼo ʼo loto mokā ʼe maʼua ke koutou fai he tonu ʼo ʼuhiga mo he koga veliveli ʼo te toto