Tou Mulimuli Ki Te ʼu Fakamaʼua ʼAē ʼe Pipiki Ki Te Papitema Faka Kilisitiano
Tou Mulimuli Ki Te ʼu Fakamaʼua ʼAē ʼe Pipiki Ki Te Papitema Faka Kilisitiano
“Koteā ʼaē ʼe ina tāʼofi toku papitema?”—Gaue 8:36, MN.
1, 2. Neʼe lagaʼi feafeaʼi e Filipo ia tana fai palalau mo te tagata ofisie Etiopea, pea koteā ʼaē ʼe ʼasi mai ai neʼe leleiʼia e te tagata ia te ʼu meʼa fakalaumālie?
HILI te taʼu kātoa peʼe lua ki te mate ʼo Sesu, ko te tagata ofisie ʼo te puleʼaga neʼe fagona ʼi te potu saute mai Selusalemi ki Kasa. Lagi neʼe kei toe ia kilometa e 1 500 pea aʼu te tagata ʼaia ki tona fenua. Neʼe ʼaho kātoa te haʼu ʼa te tagata tauhi fakamalotoloto ʼaia mai Etiopea ki Selusalemi moʼo tauhi kiā Sehova. ʼI te loaloaga fau ʼo tana toe liliu ki tona fenua, neʼe ina fakaʼaogaʼi lelei tona temi moʼo lau ia te Folafola ʼa te ʼAtua—he neʼe ko te tagata tui. Neʼe tokagaʼi e Sehova te tui ʼa te tagata tauhi fakamalotoloto ʼaia, pea ʼaki tana ʼāselo, neʼe ina taki te tisipulo ko Filipo ke ʼalu ʼo fagonogono kiā ia.—Gaue 8:26-28.
2 Neʼe faigafua kiā Filipo hana fai palalau mo te tagata Etiopea, koteʼuhi neʼe ina lau leʼo lahi te koga tohi, he neʼe ko te agamāhani ʼa te hahaʼi ʼo te temi ʼaia. Koia, neʼe logoʼi e Filipo neʼe ina lau ia te koga tohi ʼo Isaia. Neʼe ko te fehuʼi pe e tahi neʼe lagaʼi e Filipo, ʼaē neʼe uga ai te fia logo ʼa te tagata: “ ʼE ke mahino koa ki te meʼa ʼaē ʼe ke lau?” Neʼe nā fai palalau ai leva ki te koga tohi ʼo Isaia 53:7, 8. ʼOsi ʼaia, pea ‘fakahā age e Filipo ia te logo lelei ʼo ʼuhiga mo Sesu.’—Gaue 8:29-35, MN.
3, 4. (a) He koʼe neʼe papitemaʼi atu aipe e Filipo ia te tagata Etiopea? (b) Ko te ʼu fehuʼi fea ʼaē ka tou vakaʼi anai?
3 ʼI he kiʼi temi nounou, neʼe mahino ai te tagata Etiopea ki te gāue ʼa Sesu ʼi te fakatuʼutuʼu ʼa te ʼAtua, pea mo tona maʼua ʼaē ke liliu ko he tisipulo ʼa Kilisito kua papitema. ʼI tanā aʼu ki te vai, neʼe ina fehuʼi age kiā Filipo: “Koteā ʼaē ʼe ina tāʼofi toku papitema?” ʼE mahino kiā tatou ʼe mole feiā anai ia te hahaʼi fuli. ʼUluaki ko te tagata Etiopea, neʼe kua tauhi ia ki te ʼAtua he neʼe ko te poloselite Sutea. Pea lagi neʼe mole hona tahi temi faigamālie ke papitema ai. Tahi ʼaē meʼa, neʼe kua mahino te tagata ʼaia ki te ʼu meʼa ʼaē neʼe fakamaʼua age e te ʼAtua, pea neʼe fia mulimuli kiai ʼaki tona loto kātoa. Neʼe tali fiafia e Filipo ia tana kole, pea ʼi te ʼosi papitema ʼo te tagata Etiopea neʼe “hoko atu tona fagona ʼaki he lotofiafia.” Neʼe lagi liliu ko he tagata fai faka mafola fiafia ʼo te logo lelei ʼi tona fenua.—Gaue 8:36-39, MN.
4 Logola ko te momoli ʼo totatou maʼuli kiā Sehova pea mo te papitema ʼe tonu ke fakakaukauʼi lelei pea ʼaua naʼa fakaviliviliʼi fau, kae ʼe ʼasi mai ʼi te faʼifaʼitaki ʼa te tagata Etiopea, ʼe ʼi ai te ʼu ʼaluʼaga neʼe ʼi ai te ʼu hahaʼi neʼe papitemaʼi atu aipe ʼi tanatou ʼosi logo ki te moʼoni ʼo te Folafola ʼa te ʼAtua. * Koia, ʼe lelei ke tou fakakaukauʼi ia te ʼu fehuʼi ʼaenī: Koteā ʼaē ʼe tonu ke kita fai ʼi muʼa ʼo te papitema? ʼE tonu ke kita taʼu fia ke feala hakita papitema? Ko te tuputupu fakalaumālie fea ʼaē ʼe tonu ke ʼiloga lelei ʼi he tahi ʼi muʼa ʼo hona papitemaʼi? Kae koteā koa ia te tupuʼaga tāfito ʼaē ʼe fakamaʼua ai e Sehova ki tana ʼu kaugana ke nātou papitema?
Ko He Fakapapau Maʼuhiga
5, 6. (a) Neʼe tali feafeaʼi ia te ʼofa ʼo Sehova e te ʼu kaugana ʼa te ʼAtua ʼo te temi muʼa? (b) ʼE feafeaʼi ia te felogoi ʼaē mo te ʼAtua, mo kapau ʼe tou papitema?
5 ʼI tana ʼosi hāofaki ia te kau Iselaele mai Esipito, neʼe tali e Sehova ia te hahaʼi ʼaia ke nātou liliu ko tona “koloā makehe,” ke ʼofa ki ai pea mo ina puipui nātou pea ke nātou liliu ko “he puleʼaga maʼoniʼoni.” Kae ke feala hanatou maʼu ia te ʼu tapuakina ʼaia, neʼe tonu ke nātou fakahā ki te ʼAtua ia tanatou loto fakafetaʼi ki tona ʼofa ʼaia. Pea neʼe tali lelei e te kau Iselaele ia te faʼahi ʼaia, ke nātou ‘fai ia meʼa fuli neʼe lea kiai ia Sehova’ pea mo fai tanatou fuakava mo ia. (Ekesote 19:4-9) ʼI te ʼuluaki sēkulō, neʼe fakatotonu e Sesu ki tana ʼu tisipulo ke nātou fai ni ʼu tisipulo ʼi te ʼatu ʼu puleʼaga fuli, pea ko nātou ʼaē neʼe nātou tali tana ʼu akonaki neʼe papitemaʼi nātou. Ko he ʼu felogoi lelei mo te ʼAtua, ʼe fakalogo ki te tui ʼaē ʼa he tahi kiā Sesu Kilisito pea mo te papitema.—Mateo 28:19, 20; Gaue 2:38, 41.
6 Ko te ʼu hisitolia faka Tohi-Tapu ʼaia, ʼe hā ʼaki mai ko Sehova ʼe ina tapuakina ia nātou ʼaē ʼe nātou fai te fakapapau ʼaē ke nātou tauhi kiā te ia pea mo nātou fakahoko ia te fakapapau ʼaia. Maʼa te kau Kilisitiano, ko te foaki ʼo tonatou maʼuli pea mo te papitema, ʼe ko he ʼu faʼahi maʼuhiga ke feala hanatou maʼu ia te tapuakina ʼa Sehova. Kua tou loto papau ke tou muliʼi tona ʼu ʼala pea mo kumi tana takitaki. (Pesalemo 48:14) ʼE hage pe ʼe puke totatou nima e Sehova pea mo ina taki tatou ʼi te ala ʼaē ʼe tonu ke tou haʼele ai.—Pesalemo 73:23; Isaia 30:21; 41:10, 13.
7. He koʼe ʼe fakalogo pe kiā tatou takitokotahi te foaki ʼo tokita maʼuli pea mo te papitema?
7 Ke feala hatatou mulimuli ki te ʼu fakamaʼua ʼaia, ʼe tonu ke tou ʼoʼofa kiā Sehova pea mo tou fia tauhi kiā te ia. ʼE mole tonu ke papitema he tahi ʼuhi heʼe ʼui age kua fualoa tana ako peʼe ʼuhi heʼe papitema tona ʼu kaumeʼa. Kae ʼe feala pe ki te ʼu mātuʼa pea mo he tahi ʼu Kilisitiano kua fakapotopoto ke nātou fakaloto mālohiʼi he tahi ke ina fakakaukauʼi te foaki ʼo tona maʼuli ki te ʼAtua pea mo te papitema. Ko te ʼapositolo ko Petelo neʼe ina fakaloto mālohiʼi te hahaʼi ʼaē neʼe nātou fagono ki tana fai akonaki ʼi te Penikosite ke nātou “papitema.” (Gaue 2:38) Kae ko te foaki ʼo tokita maʼuli, ʼe ko he faʼahi ʼe fakalogo pe kiā kita totonu, pea ʼe mole feala ki he tahi kehe ke ina fai ia te tonu ʼaia maʼa kita. Ko tatou takitokotahi pe ʼaē ka tou filifili peʼe tou fai anai ia te finegalo ʼo te ʼAtua.—Pesalemo 40:8.
Te ʼu Faʼahi ʼAē ʼe ʼAoga Ke Kita Fai ʼi Muʼa ʼo Te Papitema
8, 9. (a) He koʼe koa ko te papitemaʼi ʼo te kihiʼi tamaliki ʼe mole ʼalutahi mo te fakatuʼutuʼu faka Tohi-Tapu? (b) Koteā ia te ʼu faʼahi fakalaumālie ʼaē ʼe tonu ke mahino kiai te kau tūpulaga ʼi muʼa ʼo tonatou papitema?
8 ʼE feala koa ki te ʼu kihiʼi tamaliki ke nātou foaki tonatou maʼuli ki te ʼAtua, ʼo fakatafito ki te ʼu meʼa ʼaē kua nātou mahino kiai? ʼE mole fakamaʼua mai e te Tohi-Tapu he taʼu tupu ki te papitema. Kae ʼe mahino lelei kiā tatou, ʼe mole heʼeki feala ki te ʼu kihiʼi tamaliki ke nātou liliu ko he ʼu hahaʼi tui, ʼe nātou maʼuliʼi te tui ki te ʼAtua peʼe nātou foaki tonatou maʼuli ki te ʼAtua. (Gaue 8:12) ʼO ʼuhiga mo te kau Kilisitiano ʼo te ʼuluaki sēkulō, ko te tagata fai hisitolia ko August Neander neʼe ina ʼui fēnei ʼi te tohi General History of the Christian Religion and Church: “ ʼI te kamata, neʼe fai pe te papitema ki te hahaʼi lalahi, he neʼe nātou mahino ki te pikipikiga ʼo te papitema pea mo te tui.”
9 ʼO ʼuhiga mo te kau tūpulaga, ʼe feala ki ʼihi ke nātou mahino ki te ʼu akonaki tāfito ʼo ʼuhiga mo te ʼAtua pea mo tona finegalo, pea mo nātou fia fakalogo ki te ʼu meʼa ʼaē ʼe fakamaʼua mai e te ʼAtua, kae ko ʼihi ʼe ʼaoga he temi loaloaga ki te faʼahi ʼaia. Kae ʼi muʼa ʼo tana papitema, ʼe tonu ki he tūpulaga ke ina maʼu he ʼu felogoi lelei mo Sehova, pea mo mahino lelei ki te ʼu akonaki tāfito ʼo te Tohi-Tapu, pea mo te faka ʼuhiga ʼo te foaki ʼo tona maʼuli ki te ʼAtua, ohage ko tona fakamaʼua ki te hahaʼi lalahi.
10. Ko te ʼu faʼahi fea ʼaē ʼe tonu ke fai e he tahi ʼi muʼa ʼo te foaki ʼo tona maʼuli ki te ʼAtua pea mo tana papitema?
10 Neʼe fakatotonu e Sesu ki tana ʼu tisipulo ke nātou akoʼi ki te hahaʼi foʼou ia meʼa fuli ʼaē neʼe ina fakatotonu age. (Mateo 28:20) ʼUluaki, ʼe ʼaoga ki te hahaʼi foʼou ʼaia ke nātou maʼu he ʼatamai mālama totonu ʼo ʼuhiga mo te moʼoni, ʼaē ka ʼaoga kiā nātou moʼo fakatuputupu tanatou tui kiā Sehova pea mo tana Folafola. (Loma 10:17; 1 Timoteo 2:4; Hepeleo 11:6) Pea ka malave te moʼoni ʼo te Tohi-Tapu ki te loto ʼo he tahi, ʼe ina uga ai ia ia ke fakahemala pea mo tafoki mai tona maʼuli ʼāfea. (Gaue 3:19) ʼOsi ʼaia, ʼe ina fai leva tana fakapapau kiā Sehova pea mo papitema, ʼo mulimuli ki te fakatotonu ʼa Sesu.
11. He koʼe ʼe maʼuhiga ʼi muʼa ʼo te papitema ke tou kau tuʼumaʼu ki te gāue fai faka mafola?
11 Ko te lua faʼahi maʼuhiga ʼi muʼa ʼo te papitema, ʼe ko te faka mafola ʼo te logo lelei ʼo te Puleʼaga. Ko te gāue tāfito ʼaia neʼe hinoʼi e Sehova ki tana ʼu kaugana ke nātou fai lolotoga te ʼu ʼaho fakamuli ʼaenī. (Mateo 24:14) ʼE fiafia anai ia te ʼu kaugā fagona ʼi te fai faka mafola ki te hahaʼi ʼo ʼuhiga mo tanatou tui. Ko te gāue ʼaia ʼe ina teuteuʼi nātou mokā nātou ʼosi papitema ke nātou faʼafai pea mo kau tuʼumaʼu ki te gāue fai faka mafola.—Loma 10:9, 10, 14, 15.
ʼE ʼi Ai Koa He Meʼa ʼe Ina Tāʼofi Takotou Papitema?
12. Koteā ʼaē ʼe feala ke ina tāʼofi he tahi ke mole papitema?
12 Ko ʼihi ʼe mole lagi nātou fia papitema, heʼe nātou tuʼaniaʼi te ʼu maʼua ʼaē ʼe pipiki ki te faʼahi ʼaia. ʼE nātou ʼiloʼi ko te maʼuliʼi ʼo te ʼu lēkula ʼa Sehova, ʼe tonu anai ke nātou fai he ʼu fetogi ʼi tonatou maʼuli. Peʼe lagi nātou tuʼania naʼa faigataʼa anai tanatou maʼuliʼi ia te ʼu fakatotonu ʼa te ʼAtua ʼi tanatou ʼosi papitema. Ko ʼihi ʼe feala ke nātou maʼu ia te manatu ʼaenī: “ ʼE feala pe anai ʼi he ʼaho ke au fai he aga ʼe kovi pea ʼe fakamavae anai au ʼi te kokelekasio.”
13. ʼI te temi ʼo Sesu, ko te ʼu faʼahi fea ʼaē neʼe nātou tāʼofi ʼihi ke mole nātou liliu ko ni ʼu tisipulo ʼa Sesu?
13 ʼI te temi ʼo Sesu, ko ʼihi neʼe mole nātou liliu ko he ʼu tisipulo ʼa Sesu he neʼe nātou fakamuʼamuʼa ia te ʼu meʼa ʼaē neʼe nātou loto kiai pea mo tonatou ʼu famili. Neʼe ʼui e te sekelipa ʼe ina muliʼi anai ia Sesu ʼi te ʼu potu fuli pe ʼe ʼalu anai kiai. Kae neʼe tala age e Sesu, neʼe lahi te ʼu ʼaluʼaga neʼe mole maʼu hona nofoʼaga ke moe ai. Neʼe fakaafe e Sesu te tahi tagata ke liliu ko hana tisipulo, kae neʼe ina tali age ʼe tonu muʼa ke “avaifo” tana tāmai. ʼE mahino mai, neʼe mole muliʼi e te tagata ia Sesu, he neʼe fia nofo ia ʼo aʼu ki te mate ʼo tana tāmai ke ina tanu. Ko te tolu tagata leva neʼe ina ʼui age kiā Sesu, ʼi muʼa ʼo hana muli iā te ia, ʼe tonu muʼa ke “tauine” mo tona loto fale. Neʼe fakahā e Sesu ko te taʼi fakatuai ʼaia ʼe hage pe ko ‘hata sioʼi te ʼu meʼa ʼaē ʼi muli.’ Koia, ʼe ʼasi mai ko te hahaʼi ʼaē ʼe nātou fakatuai te mulimuli kiā Sesu, ʼe nātou maʼu tuʼumaʼu pe anai he ʼu tupuʼaga ke mole nātou fai ia tonatou ʼu maʼua faka Kilisitiano.—Luka 9:57-62.
14. (a) ʼI te temi ʼaē neʼe fakaafe ai e Sesu ia Petelo, mo Atelea, mo Sake pea mo Soane ke nātou liliu ko ni ʼu tautai tagata, neʼe nātou tali feafeaʼi? (b) He koʼe ʼe tonu ke tou tali ia te ʼakau ʼamo ʼa Sesu?
14 Kae ʼe kehekehe ʼaupito mo te faʼifaʼitaki ʼa Petelo, mo Atelea, mo Sakopo, pea mo Soane. ʼI te temi ʼaē neʼe fakaafe ai nātou e Sesu ke nātou mulimuli ia te ia pea ke nātou liliu ko ni ʼu tagata tautai, ʼe ʼui fēnei ʼi te Tohi-Tapu: “Nee [nātou] tuku atu aipe . . . te u kupega pea nee [nātou] mulimuli ia te ia.” (Mateo 4:19-22) ʼI tanatou mulimuli atu aipe kiā Sesu, neʼe nātou mahino ki te ʼu palalau ʼaē neʼe fai age e Sesu kiā nātou ki muli age: “Koutou toʼo kiā koutou taku ʼakau ʼamo pea ke koutou ako iā te au, heʼe au agamālū pea mo loto agavaivai, pea ʼe koutou maʼu anai he fīmālie ki ʼokotou nefesi. Heʼe ko taku ʼakau ʼamo ʼe mālū pea ko taku kavega ʼe maʼamaʼa.” (Mateo 11:29, 30, MN ) Logola ko te papitema ʼe ʼi ai tona ʼu maʼua, kae ʼe fakapapauʼi mai e Sesu ko te ʼu maʼua faka Kilisitiano ʼe fakaloto fīmālie pea mo maʼamaʼa.
15. ʼE ʼasi feafeaʼi mai ʼi te ʼu ʼaluʼaga ʼo ʼuhiga mo Moisese pea mo Selemia ʼe tou lava falala ʼe tokoni mai anai te ʼAtua?
15 ʼE feala kiā tatou fuli ke tou tuʼaniaʼi fuli te ʼu maʼua ʼo ʼuhiga mo te papitema. Ohage ko Moisese pea mo Selemia, ʼi te kamata neʼe nā tuʼania ʼo ʼuhiga mo te ʼu gāue ʼaē neʼe fakatotonu age e Sehova. (Ekesote 3:11; Selemia 1:6) Koteā te fakapapau ʼaē neʼe fai age e te ʼAtua? Neʼe ina ʼui fēnei age kiā Moisese: “ ʼE au nofo anai mo koe.” Pea kiā Selemia neʼe ina fakapapau fēnei age: “ ʼE au nofo mo koe moʼou hāofaki.” (Ekesote 3:12; Selemia 1:8) ʼO feiā mo tatou, ʼe tonu ke tou falala ʼe tokoni mai anai te ʼAtua. Ko te ʼofa ki te ʼAtua pea mo te falala kiā te ia, ʼe lava tokoni mai ke tou tekeʼi ia te ʼu tuʼania ʼaē naʼa mole tou maʼuliʼi te foaki ʼo tokita maʼuli ki te ʼAtua. Neʼe tohi fēnei e te ʼapositolo ko Soane: “ ʼE mole he manavasiʼi ʼi te ʼofa, kae ko te ʼofa haohaoa ʼe ina līaki ki tuʼa ia te manavasiʼi.” (1 Soane 4:18, MN ) ʼE lagi mataku anai he kiʼi tama mo kapau ʼe haʼele tokotahi, kae kapau ʼe ina puke te nima ʼo tana tāmai ʼo haʼele fakatahi mo ia pea ʼe mole mataku anai ia. ʼO feiā pe mo tatou, kapau ʼe tou falala mo totatou loto kātoa kiā Sehova, ʼe ina fakapapau mai ʼe ina ‘fakatonutonu anai totatou ʼu ala,’ mokā tou haʼele mo ia.—Tāʼaga Lea 3:5, 6.
Ko He Toʼotoʼoga ʼe Tonu Ke Fakaʼapaʼapaʼi
16. He koʼe ʼi te papitema ʼe fakauku kātoa tota sino ʼi te vai?
16 ʼI te agamāhani, ʼi muʼa ʼo te fai ʼo te papitema ʼe fai te akonaki faka Tohi-Tapu moʼo fakamahino te maʼuhiga ʼo te papitema faka Kilisitiano. ʼI te fakaʼosi ʼo te akonaki, ʼe fai te ʼu fehuʼi e lua ki te kau papitema, pea ʼaki tanatou ʼu tali ʼe nātou fakahā ia tanatou tui ʼi muʼa ʼo te kaugamālie. (Loma 10:10; vakaʼi te fakamatala ʼaē ʼe ʼātakai ʼi te pasina 22) ʼOsi ʼaia, ʼe fakauku te kau papitema ki te vai, ʼo mulimuli pe ki te papitema ʼa Sesu. ʼE fakahā ʼi te Tohi-Tapu ʼi tana ʼosi papitema, neʼe “hake ake . . . mai te vai.” (Mateo 3:16; Maleko 1:10) ʼE mahino lelei mai, ko Soane Patita neʼe ina fakauku kātoa ia Sesu ki te vai. * Ko te uku kātoa ʼo te sino ʼe ko he fakatātā lelei ʼaia ʼo te fetogi kātoa ʼaē kua tou fai ʼi totatou maʼuli—kua tou mamate ʼo ʼuhiga mo totatou maʼuli ʼāfea pea kua tou toe tutuʼu ake mo totatou maʼuli foʼou ke tou tauhi ki te ʼAtua.
17. ʼE lagolago feafeaʼi te kau papitema pea mo te nofoʼaki ki te toʼotoʼoga maʼuhiga ʼaia?
17 Ko te papitema ʼe ko he toʼotoʼoga maʼuhiga pea mo fakafiafia. ʼE ʼui ʼi te Tohi-Tapu ko Sesu neʼe faikole ʼi te temi ʼaē neʼe fakauku ai ia ia e Soane ʼi te Vaitafe ʼo Solotane. (Luka 3:21, 22) ʼO mulimuli ki te faʼifaʼitaki ʼaia, ko te hahaʼi ʼaē ʼe papitemaʼi iā ʼaho nei ʼe tonu ke nātou aga fakaʼapaʼapa ʼo ʼuhiga mo te toʼotoʼoga ʼaia. ʼI te Tohi-Tapu ʼe tokoniʼi tatou ke tou teu fakapoipoi ʼi te ʼaho fuli, pea e feafeaʼi age la ki te ʼaho ʼo te papitema! (1 Timoteo 2:9) ʼO toe feiā mo te nofoʼaki, ʼe nātou fakahā anai tanatou fakaʼapaʼapa ki te toʼotoʼoga ʼaia, ʼi tanatou fakalogo lelei ki te akonaki ʼo te papitema pea mo tanatou mulimuli lelei ki te ʼu fakatuʼutuʼu mokā nātou ʼolo ʼo mamata ki te toʼotoʼoga ʼaia.—1 Kolonito 14:40.
Te ʼu Tapuakina ʼAē ʼe Maʼu e Te Kau Tisipulo ʼAē ʼe Papitema
18, 19. Koteā te ʼu pilivilesio pea mo te ʼu tapuakina ʼaē ʼe tou maʼu mo kapau ʼe tou papitema?
18 ʼI te ʼosi foaki ʼo totatou maʼuli ki te ʼAtua pea mo tou papitema, ʼe tou liliu ko he tahi ʼe kau ki te famili makehe. Ko te ʼuluaki tapuakina: ko Sehova ʼe liliu ko tatatou Tāmai pea mo totatou Kaumeʼa. ʼI muʼa ʼo tatatou papitema neʼe tou mamaʼo mai te ʼAtua, kae ʼi te temi nei kua tou fakatokatoka mo ia. (2 Kolonito 5:19; Kolose 1:20) ʼAki te sākilifisio ʼo Kilisito, kua tou ōvi ki te ʼAtua pea kua fakaōvi mai kiā tatou. (Sakopo 4:8) Ko te polofeta ko Malakia ʼe ina fakahā mai peʼe tokaga feafeaʼi ia Sehova kiā tatou, pea ʼe fakalogo pe kiā nātou ʼaē ʼe nātou fakaʼaogaʼi pea mo fua tona huafa, pea ʼe ina tohi tonatou ʼu higoa ki tana tohi fakamanatu. ʼE ʼui fēnei e te ʼAtua: “ ʼE mahino papau ia, ʼe nātou liliu anai ko taku ʼu hahaʼi . . . pea ʼe au manavaʼofa anai kiā nātou ohage ko he tagata ʼe manavaʼofa ki tona foha ʼaē ʼe tauhi kiā ia.”—Malakia 3:16-18.
19 Ko te papitema ʼe ina faka fealagia ke tou kau ki te foʼi famili fakatautehina. ʼI te fehuʼi ʼa te ʼapositolo ko Petelo peʼe koteā anai te ʼu tapuakina ʼaē ka maʼu e te ʼu tisipulo ʼa Kilisito ʼo ʼuhiga mo te ʼu sākilifisio ʼaē neʼe nātou fai, neʼe tali fēnei age e Sesu: “Ko ʼaē kua ina tuku ʼona fale, peʼe ko ʼona tēhina, peʼe ko ʼona tuagaʼane, peʼe ko tana tāmai, peʼe ko tana faʼē, peʼe ko ʼana fānau, peʼe ko ʼona kele, ʼuhi ko toku huafa, ʼe ina maʼu anai ʼo tuʼa lahi age pea ʼe ina maʼu tōfiga anai te maʼuli heʼegata.” (Mateo 19:29, MN ) ʼI te ʼu taʼu ki muli age, neʼe talanoa ia Petelo ʼi tana tohi ʼo ʼuhiga mo “te famili kātoa ʼo te ʼu tēhina” ʼaē neʼe tuputupu “ ʼi te malamanei.” Neʼe maʼu e Petelo ia te tokoni pea mo te ʼu tapuakina ʼo te ʼofa fakatautehina, pea mo tatou foki ʼe feala ke tou maʼu ia te ʼu faʼahi ʼaia.—1 Petelo 2:17, MN; 5:9.
20. Koteā te ʼamanaki taulekaleka ʼaē ʼe tou maʼu mo kapau ʼe tou papitema?
20 Tahi ʼaē meʼa, neʼe ʼui e Sesu ko nātou ʼaē ka nātou mulimuli anai iā te ia ʼe nātou “maʼu tōfiga anai te maʼuli heʼegata.” Ei, ko te foaki ʼo totatou maʼuli ki te ʼAtua pea mo te papitema ʼe ina faka fealagia ke tou “mau te mauli mooni.” (1 Timoteo 6:19) ʼE mole ʼi ai he tahi age fakatafitoʼaga lelei ki totatou ka haʼu pea mo ʼaē ʼo totatou famili. Ko te ʼamanaki taulekaleka ʼaia ʼe ina faka fealagia mai anai ke tou “haʼele . . . ʼi te huafa ʼo Sehova totatou ʼAtua ʼo aʼu ki he ʼu temi ʼe mole ʼiloʼi hona gataʼaga, ei, ʼo talu ai.”—Mikea 4:5.
[Kiʼi nota]
^ ʼO feiā mo te toko tolu afe kau Sutea pea mo poloselite ʼaē neʼe fagono ki te faiakonaki ʼa Petelo ʼi te Penikosite, neʼe papitema atu aipe nātou ʼi te ʼaho ʼaia. Ei, ohage pe ko te tagata enuke Etiopea, neʼe lagi kua nātou ʼiloʼi te ʼu ʼuluaki akonaki pea mo te ʼu pelesepeto ʼo te Folafola ʼa te ʼAtua.—Gaue 2:37-41.
^ ʼI te tikisionalio ʼa Vine Expository Dictionary of New Testament Words ʼe fakamahino ai ko te kupu faka Keleka baptisma (papitema) ko tona faka ʼuhiga “ ʼe fakauku kātoa te sino.”
ʼE Feala Koa Hakotou Fakamahino?
● E feafeaʼi hatatou fakafetaʼi ki te ʼofa ʼo Sehova pea he koʼe ʼe tonu ke fai ia te faʼahi ʼaia?
● Ko te tuputupu fakalaumālie fea ʼaē ʼe tonu keʼiloga ʼi he tahi ʼi muʼa ʼo tana papitema?
● He koʼe ʼe mole tonu ke tou fakatuai tatatou papitema ʼuhi heʼe tou tuʼaniaʼi naʼa mole tou lava fakahoko totatou ʼu maʼua faka Kilisitiano?
● Koteā te ʼu tapuakina makehe ʼaē ʼe feala ke maʼu e te ʼu tisipulo ʼa Sesu Kilisito ʼaē kua papitema?
[Fehuʼi]
[Paki ʼo te pasina 26]
“Koteā ʼaē ʼe ina tāʼofi toku papitema?”
[Paki ʼo te pasina 29]
Ko te papitema ʼe ko he toʼotoʼoga maʼuhiga pea mo fakafiafia